Hej, ti! Prišel si med vijol'čne...
jemljejo za samoumevno? Tako je, kot bi mislili, da se ne bo nikoli spremenilo.”
Nicholas Sparks, Poroka
Upanje, kot sončni žarek si
Srečen človek sem. Hvaležno srce imam. Čutim moč, ki me dviguje in hkrati premamlja, da je za menoj tako lep dan. Plakat. Ko se je vse zgodilo tako kot se je moralo. Handa pripravlja za ogrevanje. Pa tako sem se vsega bala. Kako bo Tadejeva službena pot. Kako bova...
read moreZadnji ples
Moje mesto, ne glede na vse kar sem danes videla, doživela, preživela in pregledala in spregledala… ni ga čez mestni avtobusni promet. In tukaj nima v mestu konkurence nihče. Muzika. No, mogoče oni, ko so nam vzeli smreko, ki je tako lepo krasila okolico stadiona....
read moreMehiški val
Če bi včerajšnji večer (ob šestih je pač že tema, kot da je pozen večer) lahko kakorkoli imenovali, bi mu rekli infarktni trenutki. In če kaj, noro smo imeli fajn. Alen, vse najboljše! 🙂 Ko Pero in Tadej združita moči, ko se pridruži še krasen fant v navijanju...
read moreZgodbe izkušenj
Ta blog o naših krasnih mariborskih odbojkaricah bi rada začela s pohvalo. Skupinska fotografija. Organizacija dogodka na evropski ravni je bila organizirana več kot evropsko in predvsem z zelo veliko ljubezni, spoštovanja in energije do odbojke. Kapetanki. To, da je...
read morePraskanje po pločevini
Res ne bi bilo treba, hvala. Ampak če kaj, sem navajena.Malih vejic, preko katerih redno stopam in razmišljam, če sem akrobat. Mokrih korenin, ki me spomnijo, da sem bila v prejšnjem življenju letalec in meglic, ki mi kažejo pot proti Luni. Gremo malo po stari. Če je...
read moreSpis
Naj bo to zgodba v treh delih. Pogled na Kalvarijo. Spoznajte njen uvod.Avtobus.Ko več kot 30 minut čakaš na (tretji) bus, ugotavljaš, da v mestnem prometu res nič ne štima. Ali pa vsaj veliko ne štima. Prihod na igrišče. Bus ob 14.05 je prezgodaj, čeprav pride 14.10,...
read moreKarakter mladosti
Pogled na uro je kazal, da je bolje, da Stožice zapustiva dovolj hitro, da lahko morda dobiva še kaj za jest in prideva pravočasno na klopco v dvorani Tabor. Kapetana. Z veseljem sem sprejela vabilo Velikega človeka in tako sva ob pol sedmih sparkirala (sicer brez...
read moreSpominska pena
Ker se teden ne pozna po sredi in ker za sredo pride sobota, je sobota krasen dan za fuzbal, čeprav je praznik, pa čeprav vsi lečejo po britofih (sploh tisti, ki celo leto ne vedo za ta kraj) in predvsem za to, ker špilata drugi pa tretji na lestvici. Ogrevanje....
read moreBeležnica
Noge premikam kot da s seboj nosim kilogram kamenja. Zebe me, utrujena sem, tečna. Vse te super lastnosti ženske. Vodo bi, pa ne bi vode. WC bo počakal. Srce na poti. Stopava med zmagovalnimi navijači proti izjavam glavnih akterjev po tekmi in kričala bi ali pa morda...
read moreVse smo dobili
Dišalo je po kostanjih ko sva prečkala ploščad in pristala kje drugje kot pa pri… srečkah. Ko kdo reče srečelov skočim, tudi če kolena ne popuščajo z bolečino. In v bistvu mi tak al tak ni važno kaj bom dobila, ker bom vsega tako ali tako neizmerno vesela. In...
read moreImeli smo ta dan
Več kot 230 km kasneje… tabla za Koper. Vesel si obale, sončnega dne. Krasnega izleta. Na stotine korakov in sredi vsega ti pade na pamet, kdo ve od kod, če si pri vsem, kar si potreboval za pot, vzel tudi jakno. Zvečer bo ja hladno. Skoraj za bundo, pa še ne za budno...
read moreKraljice dobile dvoboj prvakinj
Kaj narediš, če pozabiš it na banko po letake za cenejše vstopnice za odbojko? Nekaj še ful boljšega. Greš v Draš-a. In pol. Pol si naročiš tortici. In pol. Pol rečeš še za dva letaka. A ni to najboljša ideja, kar jih je? Tak da če kdaj pozabite na takšne stvari, Draš...
read morePo strunah prvakinj
Srce je vleklo v dvorano Tabor. Pred začetkom tekme. Bom že zgurala bolečine. Nekaj pravih prijemov z zdravili. Pa po moje tak ne bo dolgo trajalo. Tri nize? Recimo. Ob točki. Prva prvenstvena tekma sezone je. Pa te punce so tak al tak polne presenečenj in elana....
read moreVonj trenutka
Nekje med iskanjem zdravih napitkov in ključev, ki naključno (in ne usodno) ostanejo doma, se je zgodil krasen večer v Ljudskem vrtu, ki je bil poln skritih pričakovanj, ne kašljal preveč upanj in hvaležnost, da se je na tribuno po pol stoletja (ker pretiravam, je...
read moreSkromnost bolečega srca
Umetnost umetnega je biti umeten kolikor si sploh lahko umeten. Pogled seže daleč. A ničesar ne spremeni. A potem. Prideš. In skopiraš. Vse kar lahko od drugih, da si ti dober. Ali skapiraš? Da živiš v lažni utvari, da si nesmrten. In da se te večnost dotika s pestmi...
read moreTorek trinajsti
Dragi Jurovski dol, hvala za krasen popoldan. Hvala Sabina, hvala ostali prijatelji. Hvala vsem prijaznim dušam za krasen spomin. Naši dve legendi. Ne spadam med ljudi, ki jih moti dež, ker dež vedno nekaj lepega prinese. Rezervna klop. Zato me tudi dežniki in ostala...
read moreUtrinek 37. Skerbinjekovega memoriala
Vedno je lepo priti na Skerbinjekov memorial. Ogrevanje. Sobotno popolne sem se namenila posvetit tekmi našim mladim odbojkarjem, ki so se borili proti Aich/Dob. Geste. Celo tekmo so se mladi fantje z nekaj izkušenimi trudili loviti, dobiti in zmagati, vendar po tem...
read moreSubtilnost
Nekje med kapljicami švica in požirki Radenske ugotavljam, da sem tokrat res zgrešila oblačila. Vid. Ker če kaj, sem bila prepričana, da bi mogoče oblekla kar pulover, da se po tem ne bom pritoževala kako hudičevo se ne znam oblečt na fuzbal, ki je z mano na dnevni...
read moreKo lahko je in ko je
Nekje na poti ga le najdeš. Hvaležen, da imaš vsaj parkirišče, če že avtobusa ne. Zagledaš ga s kužkom in ga vprašaš kdaj se vrne. Nekje blizu sta dva izjemna in obrneš se čisto v drugo sfero in se vrneš tja, kjer je tvoj Dom. K zmagi. Žiga. Številka 19 sem in ta pot...
read morePot do gola
Vse se je na koncu postavilo na svoje mesto.Muhasto vreme. In prišel je sonček. Pri vhodu. Prišel je prazen parkirni prostor.Prišla sva midva. Pa najina tako ljuba družina. Igralci Rač. Vse smo se zmenili pred tekmo, da smo se pol lahko celo tekmo imeli tako zelo...
read morePlemenitost, ki ji rečemo Vijol’čna kri za vse ljudi
Slediti občutku. Poslušati srce. Verjeti v življenje. Biti vzornik. Drugačen od drugih. Vztrajen. Skromen. Moja pobarvanka. Hvaležen in ponižen. Publika na snemanju. Nekje med vrsticami življenja se zgodita dva dneva, dva tako preprosto fantastična dneva, ki ji mi, v...
read moreVrtiljak misli
Ne vem koliko zmorem sesti na klop lastnih pričakovanj brez da ne bi rekla: »Ni ratalo.« Helikopter. Ob tega se nihče nikoli ne dregne. Tista nesrečna luža, ki je ostala kot sled nekega slabega vremena. In te male štenge. In to po tem ko se je vezalka seveda morala...
read moreLegenda, daj petko!
Smo kdaj dovolj iskreni sami s seboj, toliko iskreni, da smo lahko ogledalo resnice, ko pridemo do spoznanja, da včasih skrenemo s poti in raje gremo dalje, po tisti poti, ker smo preveč leni, da bi se vrnili na pravo pot? Tribuna C7. Vijol'čna kri za vse ljudi, moj...
read morePrihodnost na centralnem igrišču
Dragi prijatelji. Znani obrazi. Tokrat z vami delim kratek blog s tekme mladinske lige, kjer je naša mladinska prihodnost gostila prijatelje iz Cinkarne Celje in nesrečno izgubila. Rezervna klop. 400 krasnih navijačev je videlo dva različna polčasa in res zanimiv in...
read more
Foto: Dejan Laketić