Te pa gremo, ne?

Kam?

V finale. 23.5.2012. Stožice…kaj čemo lepšega, kot še enkrat tja it…

…le da tokrat po pokalno lovoriko.

 Če sem iskrena, sem danes res pričakovala gladko 3:0 za Maribor. Nič manj in nič več. Pač, imejte me za ego, samo navijam za največji slovenski klub, ki ima igralce, ki zelo dobro funkcionirajo in igrajo kot eno. A tu je seveda ko želijo in ko se jim da.

Verjetno so danes igrali pač toliko kot so mogli, to pa je menda tudi vse.

 Nekega presežka o tej tekmi ni zdaj bilo zaznat. Verjetno so tudi tu kriva moja pričakovanja in moje želje, vendar sem srečna, da se je razpletlo tako kot se je.

 Pohvale iz moje strani za Etija. Bravo primorski biser, res si igralec goriških korenin in vijolčnega srca! Ne vem, če bi danes še posebej komu ploskala…verjetno vseeno vsem skupaj…so le naši in rade imam vse od prvega do zadnjega. Pač, enega manj, drugega več…in ja, eni lahko zaradi mene tudi doma ostanejo…a o tem ne odločam jaz…in upam, da bodo drugi tudi to določili drugače…

 Omeniti je vredno še fun park. Res, taka gužva, da ne vem kam pogledat…in ja, razočarana sem, ker pol ure pred tekmo pridem pred mrtvilo južne, kot da sploh ni fuzbal tekme…ne mi rečt, da je tak težko kdaj na južno priletet pa eno pivo spit…al pa prit po kako majčko al pa na batino vsekat…:)

Končni rezultat so “sestavili” Etien dvakrat, Robert in Marcos.

Vseeno je lepo vedet, da smo Knapom skupaj nasuli 10 golov na treh tekmah…

In, ker jih imam rada…to ja za tiste, ki celo tekmo veljajo za tiste, brez katere prave vijolčne tekme ni…

V nedeljo so mi obljubili čago…veselim se je…

In ko eni že sedijo v avtomobilih, ker se bojijo, da se bodo predolgo vozili iz tekme…se načeloma zgodi še to…

In ja…FINALE…oooooooooooooooooooooooooo…

Spet Celje…dobro, pa saj je vseeno…samo da se bomo spet fajn imeli. 🙂