 |
| postava NK Maribor |
…MI PONOSNI ŠTAJERCI…
Nekako tako smo se ponosni pripeljali na stadion Olimpico v Rimu…
Zdenkota sem iskala in mu ponosno predala obe vstopnici, ki ju je tako želno čakal…
 |
| Zdenko, direkt iz Španije. |
In se odpravila…
Vhod…vau…
 |
| vhod. |
Pregled…dvakrat. A nič kompliciranje. Samo torbico s fotoaparatom. Malo žepke. To je to.
 |
| pred stadionom. |
Stopnice. Kot da jih ni bilo že dovolj. A pogled, ko si na vrhu…veličasten.
 |
| moraš jih imet rad. |
Pogledaš stadion…vau…
 |
| pogled, ki te osvoji. |
Zastava naše države…no, tudi to so popravili…
 |
| od kod lepote tvoje. |
Pozdravim bando, ki že pridno navija v prvih vrstah…
 |
| dobrodošlica. |
Moji dve iz busa…
 |
| del huligančkov. |
In moji sončki, ki jih ne premakneš iz prvih vrst…
 |
| sončki. |
Jaz pa nazaj. Na tekmo sem prišla. Uživat. Zaploskala bom. Norela pa celo tekmo zagotovo ne. Že rahlo načeta in utrujena od vsega…pozdravim še vse ostale, čvekam po celi tribuni.
 |
| prvih enajst… |
Koliko znancev…kar ni jih videti konca. Občutek je krasen. Kot tudi moj glavobol. Skeli in boli in zdi se, da je edina rešitev, da zaprem oči.
 |
| …se ogreva. |
Dobim končno nekaj papce. Upam, a nič boljše.
 |
| večerja in kosilo. |
Vseeno si ne dovolim, da bi mi glava preprečila, da to ne bi bil naš večer.
 |
| postava Lazio. |
Cel večer optimistično napovedujemo zmago. Fantje igrajo neverjetno. Občutek je dober. Sporočila vzpodbudna. Navijači spredaj so glasni, žal brez prave koreografije (kar človek razume pri taki gužvi tekem).
 |
| moj stol. |
Potem pa bedast gol in še bol bedast rdeč karton. In Jasmin.
V desno bo šla, rečem…gledano iz mojega vidika. Desno gre, golman brani…
 |
| Martina. In moj glavobol. |
Škoda, ker je nekako zmanjkalo časa in sreče. Ker bi bil to popoln večer…
Vseeno ste naši fantje.
 |
| pred začetkom… |
To je bila borba. To cenim in zelo spoštujem.
 |
| konec. |
Ne boli poraz, žalostna sem, ker ni bilo pravici namenjeno.
 |
| ob himni EL. |
Po tekmi čakamo. Čakamo. In čakamo zelo dolgo. Pa smo le dočakali izhod.
 |
| napovedovalec izzida. 😀 |
Po več kot eni uri jim je uspelo. Tudi to se zgodi.
 |
| naši skačejo, ker so Viole. |
Bravo fantje, bravo vseh nas 242, bravo avtobusi, bravo vsi, ki ste bili z nami, bravo moji 4 huligančki, ki sem vas pogrešala med nami in komaj čakam nedeljo, hvala vsem…res…
 |
| wc. |
…tudi kakšnemu žalostnemu klovnu, ki je bil po tekmi neopazen, tudi komu, ki je pozabil kje je…
 |
| …wc drugič. |
Opravičilo velja vsem, ki sem jih jezila te dni, ki sem z glavobolom in resnostjo povzročala še malo jeze…
A vseeno…rada vas imam.
 |
| ko obnemiš… |
Hvala Rim, hvala igralci, hvala vodstvo, Mitji posebna hvala za vso pomoč in za odgovore na vsa moja nora vprašanja, ki jih je dobival sredi prestolnice Italije.
 |
| Stadion Olimpico. |
In hvala Ervin za dobro voljo sredi tega kaosa. Fotka pa…saj veš kje ostaja. 🙂
Še vedno se zahvaljujem…
 |
| končnih… |
Zato za konec hvala nekomu prav posebnemu…ki mi je sredi Rima prikradel nasmešek na obraz, pa za to niti vedel ni… 🙂
Orel pred srečanjem…
Foto: Dejan Laketić