Blog številka 300 namenjam njemu.
Ne samo njemu. Njegovi družini, njegovim prijateljem, njegovim navijačem.
To bo bolj kratek blog. Bo pa še en v vrsti čustvenih in iskrenih.
Ko je prišel v Maribor, je bil fant iz Braziliji.
Zdaj je Velik Kapetan, človek, ki ti daje pozitivno energijo, moč, nasmeh.
Je človek, ki se mu na stadionu ne žvižga.
Je pot, je upanje. Je nekdo, ki se zmeraj smeji in verjame. V nas, v dobro.
Z družino so postali naši Štajerci. Mariborčani. Radi nas imajo in naše mesto.
Ko nihče ne verjame več, oni verjamejo.
So večni optimisti in kipijo od energije.
Marcos Tavares.
Na koncu priimka mu zmeraj damo Š.
Kdo bi vedel zakaj, kot da poudarimo nekaj.
Za nas je pomemben ne glede na to kako ga imenujemo.
Naše mesto je potrebovalo njega, kot je on potreboval nas.
Kamorkoli pride, je deležen zaslužene ljubezni in pozornosti.
Zaradi njega naš svet lepše funkcionira.
Je preprost in iz njega sije sonce.
Včeraj je izpolnil tako pričakovano obljubo.
Ki je vseeno prišla nepričakovano.
V roke sem prejela njegov tako želen dres.
Moram priznat, da sem v šoku še danes in je to za mene nepopisno lepo in nepozabno darilo.
Hvala za ljubezen, prijateljstvo. Za vse dobro.
Hvala, ker te imamo in ker ti je mar za vse nas.
Naj se ti nesebična pomoč in ljubezen vračata vsak dan znova. Dvojno.
Hvala, ker te lahko imamo radi.
Štejem si v čast in v ponos mi je da poznam tako Velikega človeka.
Hvala za vse nepozabne trenutke…
To je še samo začetek.
Življenje je lepo, če si obdan s pravimi ljudmi.
Čas je za nove začetke.
Se vidimo v 2014.
Želim vam vse, kar želim tudi sebi.
:*
Mala Mo
‘ma vas rada
Foto: Dejan Laketić