Select Page
moja najljubša pot…

Verjetno je res vsaka tekma poglavje zase.
To poglavje je o nevihti.

nova!

O tekmi s prijetno in simpatično ekipo iz Radomelj, njihovimi Mlinarji, ki imajo dva bobna in se celo tekmo trudijo, da navijajo in navijajo.
Trudijo se.
Všeč so mi bili predvsem z dvema…”Gremo celi stadion” in “Vsi za šampione rumene.”
Človek se naleze tega.

Heidike. 🙂

Res, končno neka navijaška skupina, ki je kljub grozni vremenski napovedi prišla sem in celo tekmo navijala na svoje borce.
Ki so to dejansko bili.
Pred tekmo mi je bilo krasno, kot že dolgo ne.

Denis.

Moje zlate deklice iz klopce in še meni tako ljub in zlat prijatelj Denis.
Mogoče koga od zlatih prijateljev namerno pozabljam, a je tam, kjer mora zmeraj biti. V mojem srcu.
Potem sem osrečila še Boštjana, pravzaprav darilo za njegovega sina.
In vedela sem, da bo nekaj čudnega v luftu.

Mlinarji.

Na tekmi prijatelji zbrani. Vedno več nas je, vedno lepše je.
Skupina se veča in močnejši smo.
Tekma težka.
Igrala je ekipa, ki je jaz v nobenih sanjah skupaj ne bi uspela sestavit.
Srečna, da sta moja dva najljubša nazaj, ne rabim posebej poudarjat.

začetek.

Čeprav sem enega s cmokom v grlu gledala po koncu tekme, ko je odhajal.
Na tekmi je v eno ležal in zdelo se je, da se nočna mora spet ponavlja.
Toliko poškodb, takšen borec in tako velik človek.
Moj muc ni zastonj dobil imena po njemu in res, če sem kaj ponosna, da po takšnem borcu.
Igra je bila verjetno nekje na meji današnjega vremena.

nazaj sta!

Imeli smo sonce, pa veter, pa dežja, pa malo dežja, pa strele in grmenje.
Na trenutke me je bilo strah in prepričana sem bila, da ne bomo hitro šli iz stadiona.
Tekma, ko smo se bolj bali strel kot nasprotnika, se je skoraj končala z remijem.
Tekmo so izenačili sami z avtogolom naši nasprotniki, dva gola, za zmago v najhujši nevihti pa je zapečatil fant, ki ima verjetno najbolj znani nogometni priimek.

Luka je skromno po tekmi odšel domov. Kot da se ni nič zgodilo.
Čestitke so mu laskale, a ni bil videti, kot da ga je to potegnilo naprej.
Tekma, ko sem se spraševala kaj te to je in tekma, na kateri dejansko nisi vsak dan.
Viole so verjetno pripravljale načrt za sredo, na koncu pogumno dvignile svoje glasove.

simpatična. še s soncem.

Ekipa je na koncu stopila skupaj in v dežju, ko si jih komaj prepoznal na igrišču, ko se je zdelo, da ne bodo šle vse varovalke, ampak še kaj drugega.
To je bila tekma, ko sem se bala, da morda se zgodi še kaj hujšega.
A nevihta je odšla. Z našo zmago.
In našim prijetnim druženjem.

malo je pado.

Ko smo bili jezni nad sodnikom. Sodnikom, ki mu odpustimo njegovo človeško napako, ampak to ni bilo nič od nič od sojenja.
In predvsem gospodu pred menoj, ki si je tako vztrajno izbral igralca in ga blatil z vsemi imeni.
Sramujem se v takih trenutkih, da sem na tribuni, ker si čisto vsak naš igralec zasluži dostojni aplavz in spoštovanje. Torej vsak!

drugi.

In predvsem si bom to tekmo zapomnila, da je te naš Boštjan le uspel malo prit, pa pozdravit in se veselit z mano.
Po tekmi je z mano pogumno vstrajal pod streho, da je pozdravit te naše čudovite fante.
In kaj, še polubčkala sem lahko Dinota. Vse najboljše naš velik talent! Radi te imamo in še velika in uspešna pot je pred teboj!
In potem sem spet malo se oglasila skozi okno k naši ekipi, potem pa kot zadnjemu danes, dala roko mojemu najljubšemu kapetanu.
Malo sva se pohecala okoli plakatov in vesela sem, da sem ga videla tako nasmejanega. Merti, saj veš da si naš velik, res velik zaklad.

tretji.

Polepšali so mi ta dan vsi številni obrazi, ki v mojem srcu nosijo posebno mesto.
Mesto, kjer biva vijolčna barva prijateljstev za zmeraj.
Hvala vsem, ki sem vas danes srečala, tiste, ki sem jih nenamerno prezrla, pa hvala vsem, ki ste z mano na tej dolgi poti uspeha.
In hvala moji zlati Poloni, ki me vedno težje razume, a me ima vseeno vsak dan rajše. Hvala ti za krasen večer, ki sem ga potrebovala.

čisto na koncu.

Zato je ta blog res pozen, a iskren.
Če sem kaj pozabila, se opravičujem.
Mejo the maček me je pogrešal in danes je še posebej vesel, ker sem doma, ker sam dežja posebej ne mara.
Prijatelji, hvala za krasno soboto, v sredo bo še boljše.

je kdo trofo?

Eni še sploh ne vedo, kako zelo posebno bo.
Rada vas ima.
Mala Mo. :*