Nepozabna noč…

Ob pol treh zjutraj sem začela pot proti letališču mesta Maribor.
Maša, Rok, Tatjana in Barbara.

ostalo je na koncu…to.

Prihod na letališče.
Eni so že stali, dosti se je že pilo, eni so si že peli…
Sprehajala sem se gor pa dol, saj sem dobro vedela, da vijolčnih bojevnikov pred peto ne bo.
Moj “skriti” obveščevalec mi ja namreč to sporočil že na poti tja.

gužva v štartu.

Družine nogometašev, stari prijatelji, novi neznanci…vsega je bilo polno.
Znanih obrazov….veselih obrazov.
Čudila sem se neumnosti ljudem, ki nisi razumeli, da se čaka. In predvsem tistim, ki so pozabili čemu je namenjena ograja.

Babe z Boštjanom.

Iz daljave sem opazovala dogajanje in objemala prijatelje.
Kako srečni ljudje na enem mestu, ob štirih zjutraj…
Upam, da se me ne bo še kdo sploh spomno…

vdor za ograjo.

Kdaj so nogometaši prišli skozi vrata, mi ostaja neznanka, saj se nisem hotela “tiščat” v tistem kaosu ljudi, ki sem jih prvič videla…

Aleš.

Potem sem jih počasi zagledala…v dežju, ki smo ga pozabili, v euforiji, ki je bila nepozabna.
Tokrat sem tiste, ki sem jih dobila, zlate moje bojevnike, ujela v selfije.
Malo drugače tokrat. Čisto spontano se je začelo s človekom, ki ga izredno cenim in spoštujem…
Dame in gospodje, g. Aleš Mertelj.

Rulo.

Ko sem prišla do Rulota, nimam besed…res, nimam besed.
Ujela sem jih še par…pri Daretu je novi fotoaparat rekel, da se bo malo poigral z mano.

Arghus.

Nisem jih ujela dosti, a za tiste, ki sem jih, sem izredno hvaležna.
Ostali so na vrsti drugič.

Mendy

Kapetana z zlato nogo žal nisem uspela ujet v fotografijo, upam da sem vsaj na kakšnem posnetku, saj sem ga objela v pričo številnih kamer.

Jasmin.

Zahvala tudi igralcu, ki mu je bilo bolj pomembno biti na telefonu, kot z nami naredit teh par fotografij. 
In hvala vreme, prijatelji, vsi skupaj…
Eni so pričakovali več ljudi…jaz pa samo to, da se imamo fajn.

Tatjana. 🙂

In objet najljubše ljudi, vključno z mojim vijolčnim čudovitim prijateljem na koncu, je bilo nepopisno lepo.
Ne znam vam povedat kaj mi pomeni minula noč.
Združila je ljudi.

Dare.

Malo omehčala naše trme.
Spremenila odnos do življenja.
Dala moč ljudem za nov dan.
Mogoče je minula noč tudi pokazala, kako velik je svet in poln prečudovith ljudi, ki jih osrečuje ljubezen vijolčna večna.
Hvala vsem, ki ste v tem dežju vztrajali z menoj in mi pokazali zakaj skupaj eno smo.
Rada vas ima.
Mala Mo. :*