Vsi so bili…

hudomušni Janezovi prijatelji.

…samo tebe ni bilo.
Janez, kje si bil?

najlepši!

Ko smo okoli pol dvanajstih prispeli na letališče, si nismo mislili, da bo to en res poseben dogodek.
Najprej intervju za Radio Maribor in vecer.com, potem pa sem Gregorja peljala še k “starim” Violam.
Intervju bi bilo nujno treba objavit v celoti. Lile so solze smeha.

solze smeha.

Čeprav je zmagalo, ko je eden od dveh sogovornikom omenil, da še banke ne moreš oropat, ker tak ni denarja v njej.
Potem smo se spravili v kafano letališča, kjer smo pričakali letalo.

prihod.

A pred tem ni šlo mimo Roka in njegovih prijateljev.
Ki so imeli s seboj naš (Rok J. Janez B. in moja malenkost) selfi iz Kopra. Sprintano fotografijo.
In tako je tudi Janez, ki je kilometre vstran dočakal prihod nogometašev.
Čeprav dejansko…vsi so bili, samo njega ni bilo. 🙂

levo.

Kdo bi nas razumel?
Preselii smo se dol in naredili čisto spontani špalir.
In to sledili objemi, pozdravi, lepe besede.

desno.

Pa nas ni bilo tako malo. Predvsem me je veselilo, da je bilo ogromno otrok.
Še najboljša novička okoli krvodajalske, nekaj besed, pa so bili že vsi na busu in se odpeljali na trening.
Po dobrih dveh urah čakanja smo dočakali, se nasmejali, se bili veseli in se na kratko poveselili.
Boštjan naju je z Rokom odložil na kolodvoru, midva pa na trening.

Agim. Doma.

Fantje so prišli iz teka, eden pa mi je taaaaaaaaaaak lepo pel.
Oh, Rulo, ti si Viola!
Vedno tako pozitiven in pol energije.

Aljaž je že treniral. 🙂

Končno sem dala roko še nogometašu, s katerim sva se na letališču zgrešila.
Polubčkala še zakonca Tavares, pozdravila in se nasmejala.
Aljaž je osrečil še Roka.

In prišel je Merti.

Pa je bilo počasi, ampak počasi dovolj.
Bilo je res lepo.
Krasen dan, ko smo imeli praktično neprespano noč, ko smo se borili z minutami in spancem.
A smo nagrado dobili dvakrat.

prihod.

Ker ti naši simpatični fantje pač so vredni svoje slave.
Še enkrat so dokazali, zakaj jih moramo imet radi.

zbrani navijači.

“Mojca Pepelnik, nanananannana, Mojca Pepelnik, nananananna.”
Oh, kako malo je potrebno, da se smejem in pojem zraven.
In hvala vsem, ki ste preživeli z mano ta krasen dan, ta krasen prihod…
In kaj, še po treningu smo se imeli res čudovito.

med mediji.

So trenutki, in so Trenutki.
Če tudi nekaterih ni bilo z nami, ste naši najboljši navijači na svetu!

nekdo ga je pozabo. na klubu.

Še dober mesec do krvodajalske!
Komaj čakam.

Daša. Number one Agim navijačica. In njena sestra.

Se vidimo.
Mala Mo rada vas ima. :*
p.s. še vedno apel…pomoč za družino še velja!