Čajanka za ženske

Morda vas večina ne ve, vendar v MIKairosu delamo neverjetne stvari.
Ena mojih najljubših je čajanka za ženske.
Organizira se načeloma vsako zadnjo nedeljo v mesecu (idealno za mene, ker takrat ni fuzbala) in smo do sedaj imeli 4.

čudovita okrasitev

Do sedaj nisem pisala o njih, ne zato, ker se mi ne bi zdele pomembne, vendar se me je včerajšnja tako dotaknila, da sem se odločila, da jo moram obvezno deliti z vami.
Zakaj?
Ker to ni navaden s čvek z ženskami (ki je seveda prinesel dež).
Ampak, ker je to en res poseben večer.
Mize so veličastno pripravljene, pripravljena je izključno domača hrana.
Pastora Leticia nam vsakič pripravi neverjetno pridigo.

Pra. Leticia Tavares

Včeraj je govorila o strahu. Idealna tema za mene, ki me je večno nečesa strah.
Strahu, ki nas pripravi do tega, da se omejimo na to, kar lahko nadzorujemo. Iz če ni nadzora, ni sreče.
In strah, ki je največji. Ko je govorila o strahu pred prihodnostjo. Sem otrpnila.
Drži, ko je rekla, da le-ta pripelje do sindroma panike.
In potem vsa ta vprašanja…”kaj pa če…”
Moj “najljubši” strah je zagotovo strah pred izpostavljenostjo.
Ko sem začela pisat ta blog, je imel ta blog toliko če-jev.
Še danes, ko sem se lotila enega dodatnega projekta v zvezi z blogom, ostaja Če.
A me je prepričala, da moram verjeti v svoje sanje.

Nina in Pastora.

Da moram za njimi, da naj počnem to kar počnem najboljše.
Pišem.
“Ne bojte se.”
Pa se vsi bojimo, to vemo.
Zato bi vam rada povedala, da me je včeraj naučila, da me bo strah paraliziral samo, če bom to dovolila.
Da moram zaupati v nekaj nadnaravnega. Da moram tvegati spremembo.
In naučila me je nekaj včeraj, kar sem že pozabila.
Vedno bodo govorili.
Zato sem začela opazovati.
In zato že varujem svoje srce.
In predvsem se naučila, da me čaka nekje moški, ki me bo spoštoval, ljubil in me ščitil.
Hmm.
Včeraj sem se predvsem naučila, da imamo vsi sanje.
In z njimi pride tudi strah.
Vendar veste, od začetka bloga je že lep čas minil.
Pohodit so ga hoteli, ga uničit.
Toliko žaljivk sem slišala na svoj račun.
A poslušala sem samo pohvale.
Ker tudi vem, da če ljudem ne znam povedat nič kar bi pomagalo gradit njihovo življenje, potem je boljše, da molčimo.

skupinska.

Naučila sem se, da nimam omejitev.
Da sem v pisanju blogov in tekstov tako dobra, kot si želim.
Ter da samo jaz tista, ki si bo dovolila, kako daleč bom šla.
In da vam samo zaupam.
To je samo dober začetek.
Vse ostalo še pride.
Je moral prit turoben ponedeljek, da sem spoznala, kako dobro mi dejansko gre.
Čeprav s prazno denarnico ali velikim srcem.
In dokler bom pomagala drugim, imam več kot večina ljudi na svetu.
Naj vas ne bo strah ničesar.

Naša pomoč

Prekratko časa smo skupaj, da ne bi ustvarili nekaj, kar bi svet spremenilo na boljše.
Najbolj pomembno pri tem pa je, da nas življenje vsak dan bolj bogati.
Kjerkoli že ste, vabljene drage ženske, 21. decembra. Takrat bo čajanka številka 5.
Vse ste dobrodošle.
Ne bo vam žal.
To je moja obljuba.
Meni je čas v taki družbi samo bogatenja srca in življenja.
Mala Mo. :*
‘ma vas rada.