Nimam malega števila rokometnih tekem za sabo.
To štejem med najljubše v svojem življenju.
Velik aplavz za naše rokometaše.
Za borbo. Za garanje. Za igro. Za neverjetno energijo.
Kapetan je zaradi bolečin hitro nehal igrati.
A njegovi soborci so pokazali vijol’čno srce.
Niso se dali in se borili do konca prvega polčasa, v drugem polčasu pa so kljub rahli krizici, zadevo izpeljali do konca več kot vrhunsko.
Bil je večer, ki ga ne bomo pozabili.
Ker je padel Ormož. Ker je bila to tako zelo pomembna tekma. Za velike točke in za še večjo zmago.
28:11 se je končala tekma, kjer nisem prepoznala sama sebe.
Z mamo V. sem navijala na drugi strani, kot da je to tekma za življenje.
Včasih sem se celo sama drla Maribor. Kričala in norela kot ponorela.
V zadnji minuti pa sem se Tadeju samo še drla…vstani se, vstani se.
Bila je to tekma, ko sem pustila srce na tribuni. Ker so nas fantje ponesli. Preprosto so bili res klasa za sebe in zaslužili so si, da slišijo domače glasove.
Ni nas bilo dosti v primerjavi z gostujočimi navijači.
Bili smo pa pristni, iskreni in predvsem zelo pošteni, nič nesramni in zelo pravični.
Tudi sodniki so tokrat svoje delo opravili korektno.
Ker sem se od ene lanske zgodbe veliko naučila, bom tokrat govorila samo o lepih stvareh in predvsem o rokometni vijol’čni familiji, ki je utišala marsikoga.
Ponosna sem. Tak fejst sem ponosna.
Čestitke vsakemu posebej in vsem skupaj! Čestitke za to, ker vedno znova pokažete, da si mariborski rokometaši zaslužite večjo publiko.
Res je bila tekma za anale in pozabili je zagotovo ne bo.
In bila je to zmaga za kapetana, ki je svojo pozitivno energijo pošiljal s klopi.
Hvala vam, ker je bila ta snežna pot toliko več vredna.
Neverjetni ste in človek dobi solze v oči, ko pomisli kako lepo je bilo.
Veselje ob koncu ste si tako zaslužili. Tista druga tišina, ki jo bomo razumeli samo tisti, ki smo bili tam, je bila neprecenljiva. Ne pozabim vam tega.
Pa dvoboj brat proti bratu je bil tudi nekaj posebnega. 😉
Če bo vse po sreči, se v nedeljo vidimo na stadionu. Če bo le zima ugotovila, da je čas, da je fertik s tem. 🙂
In mama V., vsaka čast! Hvala vam. Ta primorska energija je nalezljiva. V ponos ste nam.
Rada vas ima.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić