Končana je izjemna sezona 2017/2018. Kot se za blog ob koncu sezone spodobi, je čas, da malo pogledam nazaj, se nasmehnem, spustim kako solzo in se zahvalim.
Če sem decembra v blogu ob koncu leta pisala o Ligi prvakov in izjemni jeseni, potem moram nadaljevat, da je bila pomlad zahtevna, naporna, razburljiva, zagotovo krivična in predvsem nepredvidljiva.
Ko smo bili sredi marca že vsi rahlo zmedeni, žalostni in nekateri v predaji, se je po derbiju, ki sem ga zaradi hokeja izpustila, začelo obdobje, ki je zmešalo glavo še najmanj gorečemu navijaču vijol’čne barve.
Fantje so pomlad obrnili, začeli in noreli, nasprotnik pa je na nasprotni strani izgubljal točko za točko.
In ko smo v Domžalah igrali remi, prav tako nasprotnik v Velenju, smo vedeli da je vse mogoče.
Pa je zgodila ta nesrečna sobota, ta derbi, ta bolečina, ta zgodba, ki nas je opomnila kako zelo smo ranljivi.
Vseeno je bilo napeto do konca in čeprav smo imeli 15 minut pred koncem sezone vse, smo zaradi odločitve nekoga, ki ni razumel nogometne igre, prav vse izgubili.
80 točk in mesto številka 2.
Seveda sem razočarana in žalostna po vsem kar se je predvsem zgodilo pomladi in kako noro se je peljala jesen. Vendar bolj zaradi fantov, njihovih obrazov in njihovega garanja, ki je bilo skozi celo sezono tako vidno.
Hudo mi je, ker berem komentarje o Kalimerotih prav s strani Kalimerotov.
Čeprav se hočem ognit vsemu, kar se te dni dogaja okoli naslova, pa odhodov in vsega podobnega, se to vendarle ne morem.
Berem kako smo prejeli deset komadov od Liverpoola…finalista Lige prvakov, ki bi, če eni ne bi mislili da so v mesnici, ampak na nogometu, lahko gladko to tekmo tudi dobil.
Berem kako jočemo, ker so nas oropali naslova možje v rumenem. Ne, ne jočemo. Pravični smo. Vedno smo bili, vedno bomo in od drugih tudi pričakujemo pravičnost.
Berem da ne znamo dostojno prenest poraza in se gremo cinizem…meni pa je samo smešno.
Veste kaj, za mano je 32 prvoligaških tekem v sezoni v živo. Videla sem 4 tekme Lige prvakov v živo in fante sem počakala na letališču po čisto vsaki evropski tekmi. Po eni sem bila z njimi in čakala na svojo prtljago in me na to še zmeraj veže nepozaben spomin.
V tej sezoni sem videla obraze, ki so me spomnili, da včasih ni fer, a da se moraš boriti dalje. V tej sezoni sem spoznala, da moraš včasih zabremzat, da pol stisneš bolj po gasu.
Ta sezona me je naučila, da moraš včasih pojest kako limono, da si pol zaslužiš čokolado.
Je tudi sezona rekordne krvodajalske akcije Vijol’čna kri za vse ljudi. 178 ljudi je darovalo kri! Na akciji je bilo 240 ljudi, ekipa pa je v šestih urah opravila izjemno delo. Prihaja sezona, ko bomo akcijo izvedli 5.9.2018 med 8.00 in 14.00. Bodite z nami in dobrodošli. Sreda je, obkrožite na koledarju in se nam pridružite.
In ja, to je sezona vzponov in padcev. Ko si imel občutek, da še jagode nimajo včasih pravega okusa…
Sezona, kjer smo pomahali v slovo največjemu in najbolj izjemnemu človeku…Hvala Aleš Mertelj! Več o tej zgodbi v blogu v prihodnjih dneh.
Bila je to sezona, ko sem imela čast spet spoznat toliko novih in izjemnih ljudi. Prečudovitih obrazov, ki mi dajejo nov zagon in novo moč.
Hvaležna sem za to izjemno veliko vijol’čno familijo. Nimamo pokala, imamo pa srce, imamo čas en z drugim, imamo prijateljstvo, ki nam ga nihče ne more vzeti.
Prepričana sem, da bo nova sezona pripeljala pokal domov. Ostalo pa bomo prepustili našim strokovnjakom, da opravijo svoje delo kot znajo. Pustite jim, da pokažejo svoje znanje, vi pa na tribuni ostanite navijači z dostojanstvom.
Hvala vsem, ki ste z nami skozi celo sezono, v dobrem in slabem, tečni in veseli, trezni ali s preveč piva v roki.
Hvala vsem na severni ograji po vseh domačih tekmah sezone. Dosti vas je. Lepo vas je vse videt. Čudoviti ste, se vidimo po teh kratkih počitnicah. Imejte se fajn kjerkoli po svetu že ste.
In hvala NK Maribor, ker smo končali še eno noro dobro sezono. Eno noro zgodbo, ki je nikoli ne bomo pozabili. Zaradi vas vidimo največje evropske zvezde in zaradi vas smo tako ponosni navijači kot smo. Najboljši klub na svetu, srce tega mesta, ki je zgubljeno nekje med Lentom in Piramido. Hvala, ker si nas povezal, ker si nam dal krila in dovolj duracelk, da lahko letimo skupaj s tabo.
Nepopisno v čast mi je bit navijač, ker me vedno znova naučiš, da se vse dobro vrne in predvsem to, da me čaka mavrica po vseh deževnih solzah.
Dragi prijatelji, to je od te sezone vse.
Ko bo znano, kdaj se podaljšujejo letne, le pohitite v bajto in si podaljšate letno vstopnico.
Se vidimo julija. Čaka nas Liga Evropa.
Rada vas ima.
Ona s totega konca.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić