Glavobol je končno minil. Glava se počasi postavlja na mesto in končno dojema vse okoli sebe zdaj, ko pišem blog 769 po koncu tekme prvega kroga lige Telekom Slovenije.
Gostovanje v Velenju so vijol’čni bojevniki opravili z odliko.
A šele v drugem polčasu.
Prvi polčas je bil izjemno težki, gosti pa so pokazali, da se bodo borili kolikor se bodo pač lahko borili. In se tudi so. Do gola so še nekako šli v koraku z našimi fanti in smo trepetali in se tu pa tam malo zabali.
Po golu so pokazali da se ne bodo predali.
Dobili so drugega. Dobili so tretjega. Domačini so naenkrat postali utrujeni. Tudi vedno neutrudni trener ni več vedel kako jih naj še motivira.
Njihovi zvesti navijači so še zmeraj tolkli po bobnu in peli.
Ko so dobili četrtega, je pesem obeh ekip še zmeraj donela. A domačini niso več našli rešitve.
Po petem je marsikateri navijači Maribora Rudarju privoščil častni gol. V golu Rudarja namreč še vedno brani naš Marko.
Saša, Dino dvakrat in Luka dvakrat so danes potopili rudarsko barko.
Imajo čudovit nov zaslon, ki smo ga tako dolgo čakali, legendarnega, ki smo ga gledali toliko let, so odstranili.
Drugi polčas je pokazal vijol’čni pravi obraz in imeli smo kaj videti.
Ko pridemo v Velenje, jih je treba v večino delih pohvalit.
Razen tega, da prideš 40 minut pred tekmo po vstopnice pa ena ureja dve koloni…večino vijol’čnih navijačev…težka je. Na srečo nas pri dveh linicah pozdravita še dva prodajalca, ki nam predate vstopnice.
Oddahnili smo si.
Hvala nogometnemu klubu Rudar, da so me izbrali za dve vstopnici za na tekmo. Točno to kar sem napisala kot odgovor, ki je bil izbran na uradni fb strani, vsem privoščim v tej novi sezoni.
Na vhodu nismo imeli nobenih težav. Gospa varnostnica je bila izjemno prijazna, zato sem z velikim veseljem upoštevala njena navodila, saj je končno dokazala, da se da opravljat delo prijazno, korektno in nasmejano. Hvaležna sem ji, da je razumela, da mi razumemo njo in da je vse to za nas samo dobro.
Organizacija prireditve je vedno znova prijetna, z navijači, pa čeprav so par sedežev vstran, nikoli nimamo težav.
Le kak wc več bi nam lahko uredili, ker je ta en dixi resnično premalo.
Po tekmi smo objeli vse tiste, ki jih imamo radi in stisnili roke tudi tistim, ki jih podpiramo v dobrem in slabem.
Žal nisem videla vseh, zato vam maham izpred računalnika in se vidimo v petek zjutraj na letališču ali v nedeljo na tekmi z Muro.
Gostovanje, kjer so napovedali huda neurja, a smo imeli le eno majhno plohico, gostovanje, ker je pet golov padlo v domačo mrežo in gostovanje, ko smo pokazali, da naj nas nihče ne sodi po par minutah, po polčasu ali preprosto po kakšni slabi in neučinkoviti akciji.
Pohvale vsem borcem, ki ste še enkrat znova pokazali kaj pomeni grb na dresu.
Ganila mi je Lukejeva gesta, ko so Viole skandirale njegovo ime. Naredi te večjega od življenja. Pohvale, dečko z zlato nogo.
Nepričakovano izjemen prvi krog je končan. Hvaležna vsem, ki ste nama omogočili, da sva si ga lahko ogledala. V mojem srcu ste točno tam, kjer morate biti.
Želim vam vsem skupaj čudovit teden.
Bodite strpni, prijazni, ljubeznivi in srečni. Tudi če kdaj ne gre vse tako kot mora it. In predvsem verjemite vase, v svoje sanje, v svoje želje in nikoli, ampak nikoli se ne predajte, ker je luč bližje, kot si mislite.
In tudi tokrat, preden končam…
…Vijol’čna kri za vse ljudi, 5.9.2018 med 8.00 in 14.00 pod vzhodno tribuno stadiona Ljudski vrt. Darujemo kri. Pomagamo tistim, ki nas potrebujejo. In smo ponosni, ker lahko to akcijo izvedemo že sedmič! Hvala vsem, ki ste že bili z nami, jemljete dopuste, da ste z nami in vsem vam, ki pridete letos in še nikoli niste prišli in bomo mi vaš motiv, da pridete prvič. Hvala vam iz srca!
Rada vas ima.
Končno nasmejana. Spet.
Rada vas ima.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić