…pa šele tretji krog je končan.
Soparno vreme. Ura je nekaj čez 16h, jaz pa sem na pregledu in potem sem že noter in dočakam svojo drugo najlepšo kartico in tak lahko počasi vlečem svoje lene noge proti tribuni in se vsedem tak, da so za mano vijol’čni.
A ni ga minutka in že je gospod, ki si lasti stol na tribuni in njega od tam že nihče ne bo premakno. Niti se nihče ni trudil. Premaknili smo se pa mi. Da bo mir.
Eh, pa ni bil. Vmes je omenjal neke konje pa ne vem kaj še vse. Znali smo mu vsekat nazaj na njegove pripombe. Dovolj pameten je bil, da se z nami ni prepiral.
Na tribuni Kidričevega smo danes vseeno imeli mir. Mogoče preprosto za to, ker je Maribor to tekmo dobil zelo suvereno. Brez problemov. Brez nekih pretresov. Od prve minute je bilo jasno, da bodo naši fantje harali to tekmo. In so.
Seveda spet ni šlo v gol, a ko je šlo, je teklo kot namazano. Še margarina bi bila komu favš, tak je bilo vse skup gladko.
Jasmin Mešanović je zadel svoj prvi »trojček«, Amir iz penala in potem še končno Jan in tekma se je lahko končala. Kidričani so nam dali dva. Enega iz penala, ki ta ne vem če je bil in ne grem gledat počasnega posnetka, ker tak nisi vedo včasih kdo kaj vidi in kdo ne, pol pa še enega, kuj od nekod.
A se za ta dva gola pretirano nismo sekirali.
Po tekmi smo se najprej muzali tam pri izjavah, no bolj Tadej se je, da je ujel dve izjemno zanimivi fotografiji. Pa na splošno je danes rad naredil kakšno izjemno fotografijo, ki je jaz ne bi znala.
Potem pa smo počakali še naše zlate fante. Še posebej sem bila vesela ene petke, od enega izjemnega nogometaša, s tako velikim srcem in tako velikim znanjem nogometa, ki ga lahko nekateri le sanjajo.
Aja, ste slišali ono…res je treba vso slino porabit, da poveš preko »nekoga« od igralcev, katerega niti vzdevka ne poznaš, pol pa sprašuješ…o kom se to gre? Poklon do podna za take navijače res.
Sta pa skupaj prišla iz slačilnice tudi naša dva nova bosanska igralca, Kenan in Nardin, pa sem rekla, da bi ju imela kar skupaj na sliki. Čudovita sta, jaz pa spet tak mala zraven. Hvala iz srca.
Drugače pa ogromno krasnih besed, čudovitega druženja in krasnega časa.
Aja, tudi mavrico smo imeli na odhodu.
Tu pa tam se najde tudi kdo, ki mu nehote (res se opravičujem za to) stapljam po repu, pardon, špehu, vendar moram priznat, da si to štejem prej v čast, kot v kaj drugega. Če je komu hudo, da ni v moji koži, mu moram povedat, da tudi meni je včasih hudo.
Samo sem srečna, da sem to kar sem. Če sem se kaj v teh šestih letih naučila je to, da za svoje delo in svoje garanje moram bit ponosna sama nase in tudi sem. Ne sramujem se dela, ki ga vlagam v stvari, ki jih obožujem in bom to počela dokler bom živa.
Zato so mi tudi grdi pogledi, nesramne besede zmeraj dodaten dokaz, da sem več kot dobra v tem česar se lotevam in sem vsem takim, ki ne mislijo tak, zahvaljujem. Včasih me potisnejo, sicer nehote, da naredim stvari, ki jih mogoče ne bi. Zato hvala za ta pogum.
Malo prej sva pogledala intervju Miše Molk z g. Zahovičem. Fantastično, čudovito. Enkratno.
Hvaležna, da sem spoznala našega športnega direktorja še z drugačne perspektive in zagotovo si ga bom (intervju) v prihodnosti pogledala še enkrat. Ne rabim posebej poudarit, kako se mi je dopadlo, ko je govoril mojem mestu in vseh nas, navijačih.
Na koncu se je tekma ob pol šestih zdela čisto ok, čeprav je bilo ozračje tako, da nisi vedo komu bi drapno nekaj lufta.
Pa toliko ljudi pride, pogledat Maribor. Derejo se vsi v Kidričevo, ker se za Gorico in Kranj nihče nena tak.
Zato vsaj nekaj gostovanj napolnimo s svojo pravo barvo in prav je tak. Lepo je. Fajn je. Videt toliko ljudi. S pivom, vesele, nasmejane.
Svoje so danes dodale še Viole. 29 let. Ponosa. Vsaka čast za krasno kuliso. Upam, da je rojstnodnevna čaga uspela.
In preden končam. Tukaj je in ponosna sem. Uradna objava za krvodajalsko akcijo Vijol’čna kri za vse ljudi. Pridite ali pa vsaj povejte naprej. Karkoli boste naredili. Za vsak vaš klik, glas, za vsako vašo objavo, deljenje objave, dogodka, česarkoli…vam bom iz srca hvaležna.
Če me karkoli potrebujete okoli akcije mi pišite na Facebooku v sporočilo ali mi pošljite sms. Tukaj sem in odgovorila bom na vsa vaša vprašanja.
Dobrodošli in hvala vsem. Vsi ste en del te sedemletne zgodbe. Nikoli vam ne bom tega pozabila.
Se vidimo v petek zjutraj na letališču, nekje pa bomo v četrtek pogledali tekmo. Fantje vem, da bodo pokazali, da na Škotskem še niso pokazali vsega.
Tak, menda sem na koncu. Čeprav se bom jutri zjutraj zbudila in rekla…spet nisi koga pohvalila in koga omenila. In ker to zagotovo sem…dragi NK Maribor…za mene si…najboljši na planetu!
Rada vas ima.
Ona z vijol’čno krvjo.
MalaMo. :*