…da ne glede na to, da je na drugi strani močan nasprotnik, se močno upre. Gara, se bori, se ne preda, verjame in predvsem verjame v pravico.
Na srečo jo je bilo na ta četrtkov večer dovolj. Za zmago, za čudovito obrambo, za izjemnega golmana, za čudovito sodelovanje in predvsem za zbranost do konca.
Nekaj stare odtenkov vijolične je ostalo, a nova vijolična srca so pokazala kam spadajo, zakaj so tu, da niso samo govorila, ampak so po dveh krogih pokazala, da se jih naj bojijo vsi.
Ker smo skromni, bomo zmeraj verjeli v nemogoče, v čudeže, v veličastne zmage, kot je ta nad ekipo Kopra.
Resnično sem vesela, da so tisti, ki so bili v dvorani in tisti, ki so lahko tekmo gledali na drugem programu nacionalne televizije, imeli kaj videt.
Nismo neki navijači, boben je tišji, so pa srca močna, glasna in verjamejo. Zagotovo se premalo derem, čeprav včasih tudi jaz popizdim nad kako po mojem napačno odločitev. Čeprav čisto nehote.
Današnja tekma me je v številnih okvirih sicer spominjala na nekoga istih barv, a drugih koordinat. Ta tekma me je spomnila, da so lahko ograje zelo praktične, a hkrati tako zelo nevarne. Ta tekma mi je pokazala, da včasih za koga na koncu vendarle ni vse samo šport. Da je tudi kak preveč nešporten izraz, nešportna zgodba, ki se je končala…pravično.
Vijolični fantje so pokazali da so gospodarji svoje bajte, tigrice so plesale, tu pa tam pa se je zbudila ta maloštevilna publika.
Ne morem mimo tega, kar ne vidim rada. Naše mesto je odeto v vijolično barvo, vijol’čno, kakorkoli bo kdo v mestu napisal. Vse barve razumem, vse barve sprejemam, a vendarle ene ne. Razumem da je kdaj kakšna črta
»prepovedane« barve, vendar ko pa ta barva tak šajna vun, pa je potem vseeno fajn povedat, da smo ja v vijoličnem mestu…ne pozabit tega, ko naslednjič izbirate garderobo. Vseeno ste doma v šampionskem mestu.
Bil je krasen večer in čast mi je bilo zaploskat ekipi, ki jo tako rada obiščem. Upam da si bo kdo naslednjo leto upal tudi prit kri dat. 🙂 Da povežemo še kakšno ekipo v našo krvodajalsko zgodbo.
Nasmejali smo se, zaploskali, se veselili in se poslovili.
Imejte se lepo, fajn trenirajte in verjemite vase. Ker zmorete še več in naj vam nihče ne reče kako drugače.
V soboto pa v Krško, nadaljevanje nogometne sezone se začenja…čas da znova prištejemo kakšnega in po dolgem času pozdravimo mornarja, ki je podpisal za zelene.
Pazite nase in hvala, ker ste.
Dvorana Tabor, se vidimo.
Vesela.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić