Po eni nogi

Ob 21h se je v Lukni začela zadnja tekma v futsalu za to leto.

Domači so gostili igralce iz Sevnice in jih suvereno premagali z rezultatom 7:0.

Miloš tri, Matej, Josip dva in Teo so odločili tekmo, kjer so domači igrali brez kakršnega dvoma, da bi to tekmo izgubili.
Gledljivo, hitro in zanimivo, zbrano in razigrano je to zgledalo pred res premalo številno publiko.

Čeprav se je na trenutke zdelo, da je živčnost čisto nepotrebna, je drugi polčas prinesel mir in predvsem izjemen izid ob koncu tekme.

Statistike te vrhunske mariborske futsal ekipe ne poznam. Mi je pa jasno eno. Kadarkoli pridem, in to je letos četrtič, pokažejo neizmerno voljo, energijo, željo in zagnanost.

Izvedela sem, da enemu danes še posebej ni bilo lahko. In to osebi, ki se mi zdi velik talent, kaže neizmerno znanje in verjamem, da bo v prihodnosti še pokazal kdo in kaj je. Zato misli miru in predvsem moči pošiljam vsem tistim, ki jo potrebujejo.

Res bi rada povedala, da občudujem to ekipo. Eni se na treninge in tekme vozijo več deset kilometrov. Nimajo niti svojega avtobusa, da bi jih peljal na tekmo.

Improvizirajo s prevoznimi sredstvi in dajejo vse od sebe, ko se gre za tekmo samo.
Na tekmi je tak malo gledalcev, da mi gre kar na jok.
V Mariboru se je to jesen zagotovo igralo ogromno dobrih tekem.

FutureNet Maribor spada med klube, ki melje vse pred seboj.
Z minimalnimi vložki in stroški. Z igralci, ki srce puščajo na igrišču. Včasih bi za poštenost dali tudi rumen karton, ki si ga ne želijo.

To so igralci, tukaj je vodstvo in klub, ki ima nekaj, kar težko najdeš. Zdi se, da iz nič ustvarjajo čudeže, ki se potem kažejo na igrišču.
Klop ni velika, je pa pogumna. Klop ni bogata finančno, a v srcu zagotovo.

Zagotovo se bo našel kdo, ki bo prebral te besede.
Danes oz. včeraj bo, ko boste brali te vrstice. Tudi če bo že nekaj dni od tekme, bi rada to spravila s svoje duše in svojega srca.

Ekipa je po tekmi odšla na zaslužen zaključek. Zaslužila bi si, da bi se našla kakšna restavracija v mestu, ki bi jih po vsaki tekmi, pa tudi če mogoče ni tako zmagovita, kot je bila ta, počastila vsaj s kakšno pizzo, kakšno hrano, ki jo lahko jedo in predvsem, da bi jim pomagalo več podjetij v tem mestu in državi.

Maribor je mesto tolikih talentov. Žal mi je, da o vseh ne morem pisat. Zelo sem žalostna, ker ne morem bit na 4 mestih hkrati in sem včasih preveč utrujena, da bi prišla navijat in pozdravit. A sem z vsemi vami zmeraj. Mislim na vaše zgodbe, na vaše uspehe, na vašo energijo in vašo moč.

To ekipo spremljam nekaj kratkih let.
Da sem jo spoznala je dejansko krivec brez krivde Damjan. Če me vprašate kje sva se spoznala se mi sanja ne. Je pa bil vztrajen. In take ljudi spoštujem in občudujem. Toliko vabil mi je poslal in pol mi je končno na eno le uspelo prit. Navdušili so me. Damjan, ki je včeraj praznoval rojstni dan, je dobil krasno darilo svojih fantov, v katere je verjel odkar vem jaz zato in zagotovo še dolgo časa pred tem.

Za temi fanti so isto srčni vodilni, ki ta klub preprosto obožujejo.
Zato če kdo sliši kje moj glas…priskočite jim na pomoč. S kakšnim finančnim vložkom, kakšno nagrado, s kakšno pozornostjo. Zelo bodo veseli, če obstaja navijač, ki bi jim pomagal pri ustvarjanju spletnih vsebin. Čeprav je prostovoljstvo še zmeraj pri nas premalo cenjeno, so izkušnje ob tako veliki zgodbi kot je ta, neprecenljive.

Rada bi se zahvalila za vsa vabila na tekme. In rada pridem in premalokrat pišem. Ko sem na obisku, z veseljem napišem blog o klubu, ki mi je skozi leta prirasel k srcu.

Rada imam to mesto in slabo mi postane, ko nikoli ni dovolj denarja za tiste, ki se borijo kot levi, da pokažejo svoje znanje in da jim kdo odpre srce, kot jih oni odprejo s svojo ljubeznijo do športa.

Za nami je sicer zadnja tekma tudi v futsalu za to leto, a naj vabilo velja za novo leto.
Da pridete podpret to ekipo. Z vašo dobro voljo, ljubeznijo in glasom. Aplavz jim bo pomenil ogromno. Samo pridite. Pokažite, da vam je mar. in obljubim vam, da vam ne bo žal. Res vam ne bo.

Hvala za prijeten večer, za pozno tekmo, ki se je končala nekje med pločnikom in parkiriščem.

Ponosna sem, da živim v mestu tako dobrih ljudi in v čast mi je, ko verjamete v sanje nekoga in mu pomagate, da sam najde pravo pot, da jih uresniči.

Rada vas ima.
Ona, ki upam, da bo kdo slišal njen glas.
MalaMo. :*