Včerajšnji večer v Lukni je bil res krasen.
FutureNet Maribor takšen, kot ga poznamo.
Po dolgem času sem videla svojo čudovito navijaško ekipo.
Tadej je bobnal.
Tu pa tam se je kdo zadrl Maribor.
Fantje na parketu pa so pokazali da so preprosto v naletu.
In to kakem.
Čeprav se je malo ustavilo pri 3:2 so dali v šesto prestavo in razbili.
Prijatelje iz Litije.
Ekipo, ki ima res renome v slovenskem futsal prostoru, je včeraj proti mladim, zagnanim in izjemno tehnično dovršenim igralcem imela res malo možnosti.
Ko so probali brez vratarja, se je zadeva še poslabša.
Seveda ni šlo brez igre na nož, kar včasih, roko na srce vse, res ni dobro.
Vesela sem, da se nas je končno nekaj malega več nabralo.
Glede na to da so Matej, Teo, Miloš trikrat, Jeremy dvakrat, Uroš in Rok zabijali gole, kot da so res malo nori, bi si zaslužili, da bi imeli več publike in da bi še kdo zraven zagnanega bobnarja dal kak glas od sebe.
Par sekund pred koncem sem vstala. Neke sem mahala z rokami. V upanju da bo še kdo vstal. Tudi tokrat sem naletela na čudne poglede.
Res sem želela stoje pozdravit to krasno zmago fantov, ki jih še ena zmaga loči do finala. Kot kaže, pričakovano, z Dobovcem.
Res bi si želela, ampak želela, da bi ljudje prepoznali potencial v teh fantih. Da bi prišli pogledat kakšne mojstrovine izvajajo na parketu. Kako fizično zmorejo laufat kot da so čisto blesavi. 🙂
Eden izmed golov je bil tako noro dober, da upam, da ga bo kdo kje izpostavil, da ga bomo lahko delili.
Jaz jim komaj sledim. To je tak hitro kot modri dirkač in sprašujem se kak uspe komu sploh kaj posnet. Še dobro da je tu pa tam kak avt pa kot pa tako. Ker to je 40 minut take igre da se sprašuješ in ti tak nič ni jasno.
Res vam polagam na srce, da pridete na finale. Ni še garantirano, samo verjamem da bodo fantje v naslednji al pa še naslednji tekmi prinesli finale domov. Tretja tekma bo doma. Ne vem kdaj bo. Samo pridite.
Da vidite. Da spoznate. Da razumete. Kako se ti fantje trudijo.
Za sabo imajo neizmerne težke in zahtevne zgodbe. V življenju so doživeli že za nekatere nepredstavljive stvari, pa tukaj igrajo izjemen futsal.
Dajte jim priliko. Dajte jim zaploskat.
Kapetanu, ki se raztrgala tam. Mladini, ki igra kot da ima 20 let izkušenj. Golmanu, ki se obnaša kot da ima več rok kot jih ima. Mladina, ki zadaj prihaja in si odpira vrata v ta futsal svet.
Res, dajte…premaknite kdaj svoje ritke s kavčev. Pa pridite. Ne bo vam žal. Obljubim, da vam ne bo.
Mene težko navdušiš, to vedo vsi. Sploh danes, ko imam na sebi več pikov, kot bi me popikali komarji.
Danes je še en vijol’čni dan.
Pol je čas za Domžale v Domu prvakov, sledi hiter odhod v Dvorano Tabor navijat na odbojkarje. Za tretje mesto gre proti Salonitu.
V Mariboru je toliko dobrega in izjemnega športa. Samo se govori da se nimajo ljudje kam dat, da se nič ne dogaja. Tukaj pa mladi grizejo, dajo izjemne gole, športne poteze, ki se jih ne bi sramovali velikani.
Podprite mariborski šport. Ker si zasluži. Ker je izjemen. Ker je ta sezona noro dobra. In ker je prav. Preprosto je prav.
Do branja kmalu.
Rada vas ima.
Ona, ki šteje do devet.
MalaMo. :*