Vijol’čni motor

Dragi moj Martin Milec, te naslednje besede so zate.
Sploh ne vem kako naj ti povem koliko nam pomeniš. Sanja se mi ne kako naj se izrazim, da ti izrazim hvaležnost. Zato kar si. Za to kar delaš za ekipo.

Za nas navijače. Pa še taki odličen ata si.
Izjemen si v vsej svoji veličini.

Tvoja iskrenost je nalezljiva. Spadaš med najbolj poštene ljudi, kar sem jih v življenju imela čast spoznati. Si fantastičen igralec, srčen, poln ljubezni in spoštovanja.

Imaš karakter bojevnika. Zato tudi kartoni za borbo. Za ekipo se raztrgaš. Tudi ko ne moreš več, tudi ko te noge več ne nesejo…ti laufaš kot da se ti je spipalo. Do konca.

S poškodbami si res nisi tujec. Upam da si z njimi za zmeraj končal in da boš na tribuni sedel še samo takrat, ko te bo treba odpočiti.

Martin, ti si en sonček. Taka energija, ki pride do človeka ko se je nanj vlila nevihta, toča in še sneg. Imaš posebno moč, da lahko dvigneš človeka, ko pade. Si res en motor, ki tudi če sfali olja, voziš dalje, kot da se ni nič zgodilo.

Izjemen človek si. Ko si se poslovil od nas nam je bilo izredno težko. A želeli smo ti najboljše v življenju, saj si to ti tudi zmeraj želel nam. Pospremili smo te z aplavzom in te spremljali na poti.

A dan ko si se vrnil je bi srečen. Prihitela sem na prvi tvoj trening. Samo da ti stisnem roko. Človek včasih mora oditi, da se znova lahko vrne.

Domov. In tu je tvoj dom.
In tu je dom vseh nas, ki imamo radi ta klub in to mesto. In zaradi tebe je še bolj poseben.

Znaš se zabavat in znaš zabavat ljudi. Tvoja iskrica v očeh je izjemna. Tvoji videi s tvojo družino so vedno znova tako prisrčni. Tvoje »provokacije« pa nekaj, kar nas vedno spomni, da včasih življenje jemljemo preveč resno in pol prideš ti s svojimi vodnimi pištolami in klavirskimi vložki.

Nekoč si se vozil z reševalnim avtkom, potem si se poskusil v pevskih vlogah ob naslovih prvakov. A zadnji tvoj podvig občudujem.

Želel si darovati kri. Prišel si. Nisi uspel. A želel si si. Nisi mogel trenirati, želel pa si pomagati. Spomnim se kako ste izpolnjevali obrazce in koliko smo se skupaj vsi tisti dan naučili. Vijol’čna kri je bla lansko leto zaradi tebe še posebej plemenita. Tvoje izjave za medije so bile darilo za mojo dušo. Komaj sem zadrževala solze ob tem kako lepo si govoril o meni in o nas. Še zdaj, ko pišem te vrstice imam cmok v grlu. Nikoli ne bom dovolj hvaležna za to kaj vse si počel tisti dan za nas. Vsi so že odhajali, ti pa si prišel nazaj in nas vzpodbujal, pomagal s fotografijami in prečudovitimi besedami.

Včerajšnji gol proti Muri je dosežek brez primere. Zaslužil si si ga. Ti, mali delček sifona. Ti, ki si se vedno znal najlepše smejati. Če tudi skozi solze.

Si izjemen primer vzornega in predanega nogometaša. Kdo ima težave s teboj, ima težave predvsem sam s sabo. Ker tebe človek preprosto mora imet rad. To, kar prispevaš za ekipo ima večjo veljavo kot se ti zdi. In to, da te vidimo s kapetanskim trakom je nagrada, ki si si jo zaslužil. Ker si vzor mladim širom sveta.

Ostajaš preprost, skromen in naš. Srečna sem, ker si si izbral vijol’čno barvo in čutiš jo. Ta dres znaš nosit na poseben način in tvoje ime zadaj ni pomembno. Ko si včeraj, nič kaj daleč vstran od mene poljubil dres ob golu, bi tudi jaz lahko dobila krila in te letela objet. Tvoja srčnost nima konca in tvoja ljubezen je večna.

Vedno se boriš za svoje barve kot da je tvoja zadnja tekma in spoštuješ vse, ki jih srečaš. Bolj si mi podoben, kot se zdi in mogoče zato v tebi vidim naslednika za številne tiste, ki so prišli pred tabo.

Rada bi ti rekla hvala Martin. Ker ti nikoli ni bilo vseeno za nas. Ker s svojo ljubeznijo kažeš pravo pot vsem, ki so pozabili na spoštovanje, čast in zaupanje.

Želim ti povedat, da sem ti vsak dan hvaležna vse to kar nam daješ, kar daješ ljudem okoli sebe. Izjemno cenim celotno tvojo družino s katero se poznamo že toliko let in toliko zgodb smo skupaj že napisali. Vaša skrb za mene in za moje zdravje, za skrbi in tudi ljubezen, je za mene kot najljubša čokolada na svetu. Vi ste ena taka krasna zgodba, ki mi je vzor. Ker ste vedno tukaj. Ker vam je vedno mar za nas. In tega ne pozabljamo dragi Martin.

V Operi si znova pokazal kako velik človek si, kot tisti večer v kleti stožiškega stadiona. Še enkrat znova si pokazal svoj karakter in spoštovanje do tistih, ki si ga zaslužimo. Zato dragi Martin, hvala in hvala.

Radi te imamo, izjemno te cenimo in spoštujemo.

Oprosti mi, ker ti nisem bloga napisala že prej. Da sva prišla od 6-tke do 22-tke, da sva danes tukaj. A čutim da je danes pravi dan za to. Da ti pišem eno malo hvalnico, ker si v življenja ljudi prinesel toliko ljubezni.
In čutim, da je čas, da ti zaželim, da še naprej melji. Se bori. Ne proti drugim. Ampak zase. Za vse nas, ki se bomo drli za tabo z vsemi možnimi vzdevki in ti ploskali v vzpodbudo.

In ne pozabi. »Zaradi tebe, ne vem za sebe…«
Ker ti si nor. Tak fajn nor. In take kot si ti, imamo radi. Ker si eden od nas. Vedno boš eden od nas. in zato smo zate tu, kadarkoli nas potrebuješ. Ker si ti bil za nas, ko nam ni bilo lahko.

Hvala. Iz srca hvala.
Rada te ima.
Iz globin srca.
MalaMo. :*