Hvala čisto vsakemu posebej. Vsakemu, ki je bil del tega fantastičnega konca dneva, večera. Hvala publika, hvala za prečudovito zgodbo, kuliso, pesem, navijanje. Hvala za krasne parole.
Hvala moj Maribor.
V Sloveniji in daleč naokoli nam ni enakih.
Ne bom gledala številke navijačev. Prišli smo tisti, ki smo želeli in smo lahko. Eni so kupili karto, pa niti na tekmo niso mogli it. Hvala tudi tistim. Hvala vsem, ki ste danes navijali za nas na drugih koncih sveta in hvala vsem, ki ste z nami. Številka na stadionu ni realna. Naša vijol’čna družina je veliko večja kot to.
Za nami je tekma, ki jo dajemo v spomin kot vzor vsega. Napolnjene tribune so danes donele kot že lep čas ne. Škoda, da ni gostujočih navijačev. Res bi vas bilo lepo videti. Z Domžalami smo vedno gojili prijazen in krasen odnos.
Bila je tekma, ko smo se toliko smejali, veliko smo stali mi, Štajerci. In veliko smo imeli videti.
Soudani in Arnel sta zadela za tri komade, vse ostalo bo ostalo v zgodovini.
Dogajalo se je vsepovsod, tudi v sodniški sobi, na stranskih poteh in ulicah brez cilja.
Bila je tekma, ki je vzor vsem in danes smo pokazali, da smo NAJVEČJI. In s tem ne bom pretiravala. Ljudski vrt ima dušo in Ljudski vrt je stadion, ki je samo naš.
Čudovito vas je bilo vse videti. Pred tekmo, med tekmo, po tekmi. Čudoviti ste v vseh pogledih in lepo je, da smo skupaj. Upam in verjamem, da bo zmagal zakon in razum in bomo skupaj še prej kot se zdi.
Lepo je bilo, lepo je bilo čutiti ta utrip mesta, lepo je bilo čutiti to medsebojno vzajemnost in res so nas združili tisti, ki nas v resnici ne marajo.
Hvaležna sem za vse dobre ljudi. Hvaležna sem za vse padce, da se dvignemo. Hvaležna sem za vse, ki so mi v zadnjih dneh nože v hrbet metali, hvaležna sem vsem, ki mi kradete tekste, me kopirate in me nejavno kritizirate. Ker govorim resnico in edino resnico.
Ne poznam laži, sem pošten in iskren človek. V srcu nosim empatijo do tistih, ki jih čutim.
Sem dober človek po srcu in poklicu primerno mi kdaj vtrga ekonomski lonec.
V življenju ne želim najslabše niti najhujšemu sovražniku, želim pa, da se vsi zavedajo odgovornosti, ki jo nosijo s svojimi besedami in dejanji.
Blog bo čez 2 dni star 12 let. Za mano je dolga pot, pišem že 1228 blog kar veliko pove o moji vztrajnosti, želji in upanju. Veliko pove, da sem se kljub temu, da sem se večkrat želela predati, ostala in delam naprej svojo zgodbo točno takšno, kot jo jaz želim.
Če bo nekega dne iz tega nastala knjiga bo za to, ker sem zbrala pogum, da sem šla preko sebe in svojega strahu.
Ki ga na tej tekmi ni bilo. Vsi so se borili za vsako žogo in srečanje je bilo temu tudi primerno.
Bila je tekma, ki si bi jo želeli vsakič ko stopimo v naš dom prvakov.
Želim si, da bi ljudje še naprej s ponosom in veseljem hodili na tekme, da bi še naprej čutili kako lepo je med nami in predvsem si želim, da bi ostali zvesti v tem kar smo kljub vsemu kar smo morali v vseh letih že preživeli in doživeti.
Ljubezni do tega kluba nam nihče ne bo vzel in predvsem bomo še naprej trdo garali, da bomo slišani tudi takrat, ko nas nihče ne sliši.
In seveda bo tudi tokrat, čez 6 mesecev na stadionu najbolj plemenita krvodajalska akcija, ki bo potrjena takoj ko bo to mogoče in verjamem, da se bomo tudi letos videli v velikem številu.
Hvala prijatelji, hvala vsem, ki sem vas lahko objela in hvala vsem, ki me imate radi. Zaradi vas je jutranja ura samo motivacija, da naredim vse, kar si želim.
Poklon vsem vam, ki me berete. Danes hitim, ker bo jutri eden res poseben dan. O njem pa več verjetno v ponedeljek.
S poklonom navijačice.
Zmeraj nekje zanj.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić