Zgodovinska zmaga izjemnosti

Vzemi trenutek in ga naredi popolnega.

Ker je tvoj trenutek. Ker se je vse kar si si želel spremenilo v eno samo besedo… zmaga.

Kot da bi se svet začel narobe vrteti, ko je padla zadnja žoga, ko je bilo vse postavljeno na pravo mesto, a nihče ni vedel kje je kdo v resnici.

Dve leti nazaj sem bila na moji prvi Rokovi tekmi v Veroni. Nasprotnik je bil isti. Gas Sales Bluenergy Piacenza. Takrat je bil končni rezultat obraten.

Včeraj, včeraj se je zdelo, da so vse zvezde, znanje, moč in vse kar spada zraven na njihovi strani.

Dokler se nista zgodila tretji in četrti niz.

Potem pa je bila na njihovi strani tudi Luna. Ker je pazila na svoje Sonce na igrišču.

Več deset navijačev se nas je pripeljalo z vseh koncev države, da v krasnem mestu Julije in Romea pozdravimo našega junaka. Fanta, ki bo čez nekaj dni dopolnil šele 23 let. A zdi se, da igra na tako visoki ravni italijanske fantastične odbojke že desetletje.

Že na ogrevanju se je čutila nora kulisa, ki se je pripravljala.

Šov pred začetkom je bil noro dober. Tista velika škatla me je navdušila z vsem kar sem. Igra, atmosfera, navijanje več kot 3600 ljudi v dvorani je bila celota zgodbe, ki ima ime. Rana Verona.

Z vseh koncev se čuti povezanost, ko fantje stopijo na parket. Vsak je del tega mozaika, krasne zgodbe, ki je včeraj domače igralce pripeljala med top štiri v pokalu. Zgodovinski večer, sem prej prebrala. Saj ni čudno, da se je od sreče tresla roka in jokalo srce.

Srečen konec je zmeraj dodatna energija, čeprav si utrujen. Srečen konec je zmeraj dokaz, da se garanje preprosto izplača. Vse neprespane noči, bolečine, pretekle bolezni… pozabiš. Ker si imel ta trenutek.

Kot smo ga imeli mi. Vseh 14, ki smo bili del svoje zgodbe.

Od Draša, do pozabljenega fotoaparata, do zaklenjeni ograje, vmes pa še vse ostalo. Kosilo, ogledi, na desetine kužkov v centru mesta, ki kot kaže živali preprosto obožuje. Takšne obožujemo tudi mi.

Kot tudi tisti košček trgovine, kamor nas je Pero peljal nekaj pogledat. Dokler nismo videli. Tiste krasna artikle, ki so del odbojkarjev domačega kluba. Ni jih veliko, a vmes samo stojiš in gledaš. Skozi navijaške oči je to preprosto magija.

Dan polnih vtisov, ki je med številnimi koraki našel pot do izjemnih zgodb, ki jih bomo nesli v 2025 in se smejali krasnemu soncu, ki nas je spremljalo po Veroni in Soncu, ki smo ga tako srčno čakali po srečanju.

Hvala Pero, ker nas vedno skupaj zbobnaš in bobnaš, hvala, ker vedno poskrbiš za čisto, ampak čisto vse. Kakšen privilegij imamo vsi mi, da smo lahko tvoji prijatelji in popotniki v izjemnih zgodbah.

Hvala, ker ti je tako mar za nas, da slišiš naše želje in nikoli ne pozabiš na nas.

Naj ti tvoja srčnost vedno prinaša samo najlepše.

Hvala obema šoferjema, hvala za salve smeha, aplavze in tisto kar šteje največ… hvaležnost življenja.
Hvala, ker sva lahko bila petič z vami.

Hvala Rok. Hvala, ker si! Hvala, ker znova in znova dokazuješ da je tvoje srce večje od oceana in duša čistejša od neba. Hvala, ker nas združuješ, ker nas povezuješ.

Hvala, ker smo lahko del svojega poti in hvala, ker si tako izjemen, srčen, dober človek.

Hvala, ker nas zmeraj sprejmeš z odprtimi rokami in nikoli ne pozabiš na nas. Hvala, ker v vsem kaosu, ki ga imaš, zmeraj vidiš tudi nas.

Zmeraj znova si štejem v izjemno čast, da sem lahko del nečesa tako Velikega.

Med režami utrinkov.

Zadnjič v 2024. Ker si mi v krvi.

MalaMo. :*