Odbojkarska poslastica si je v vseh elementih igre včeraj zaslužila neposredni prenos na televiziji, ki nosi ime same lige. Poslastica, ki je bila ena največjih reklam za slovensko odbojko.
Kanalci so prišli. In uf, kako so začeli. Pet pik zapored. In moj »ni predaje.«
Pa se je lahko začelo. Točka. Pa še točka. In tako se so se fantje počasi začeli prebujati.
Pardon, šele ogreli so se.
In pripravili pravo vročico sobotnega večera.
Bilo je preprosto fantastično!
Obe ekipi sta pokazali zakaj sta med top ekipami države in da odlomek iz znane pesmi prav paše v to zgodbo.
»And we’ll keep on fighting till the end.«
Obrati, preobrati. Skoki. Servisi. Izberite.
Aplavz.
Publika je znala. Nagraditi. Zaploskati. In verjeti.
Pero in Tadej. Nepremagljiv dvojec. Skupaj delata čudeže.
Mi samo sledimo.
In ja, mariborski odbojkarji imajo prednost.
Učijo se od najboljših.
Ki so garači. Ki se zapirajo v telovadnice.
Za »povračilo.«
Za željo po napredovanju.
Zgodba, ki te vedno znova impresionira.
Kak smo ploskali in se drli.
Za te mlade. Za vse te izjemne talente.
Vedo kako se boriti za grb na dresu.
In zato si zaslužijo velik priimek na dresu.
Mogoče pa nam nekega dne spet rata polna dvorana.
Za njih. Za katere vstanemo ob zadnji točki.
Večkrat jih dajte na kanale sponzorske televizije.
Ker si zaslužijo, da so vidni.
Trenutek spremeni v nepozaben utrinek.
Za zgodbo je dolga zgodba. Zvestoba.
MalaMo. :*