Dež, fauli in zaslužena zmaga

Prav prijetno je bilo, ko sem hodila proti onemu velikemu kupu zemlje, ki spominja na Triglav če malo gledaš na pol.

Za njim pa ta naš prekrasen stadion, ki je čakal na prvo prijateljsko tekmo v februarju in zadnjo pred odhodom fantov v Belek.

Nekaj prijateljev se nas je zbrala na C-ju, da počvekamo, se nasmejimo, obudimo spomine, tu pa tam tudi malo preveč za prijateljsko tekmo tudi znorimo.

Ne brez razloga.

Tekma z Domžalami se je sicer končala z zmago naših zlatih fantov 4:2.

Jasmin dvakrat, Nardin in Marcos so zadeli za vijol’čno ekipo, gole bo vredno pogledat še enkrat, mogoče pa še kaj drugega.

Glede na uro nas ni bilo tak malo. Kar nekaj časa pa je tudi lilo kot da je to rahel dež in majhna plohica.

Tudi ta definicija je od danes malo drugačna zame.

Pa še kaj drugega tudi.

To da so nekateri zahtevali rdeče kartone, ni bilo nobeno pretiravanje.

Jaz razumem da je treba najt način, kak nas premagat, nisem pa ravno pristaš, da je to pravi način.

Ne na prvenstveni tekmi, še manj pa ne na takšni prijateljski tekmi, ki je imela danes posebno zgodbo.

Igrali sta dve različni ekipi, vsaka ekipa je igrala 60 minut in vmes je vsaka ekipa ‘mela po pet minut počitka.

Super računica.

Če ne bi naše v eno pobirali po tleh.

Če bi zaradi teh faulov morali podaljšat tekmo, bi verjetno lahko gladko zamudila žreb lisičkinih številk na Leonovem trgu.

Druženje je bilo super fajn, lepo je da smo skupaj na teh krasnih tekmah, toliko novega spoznamo eden o drugem, se naučimo kaj novega.

Res je krasno tudi, ker ni bilo tak hudo tak hudo mrzlo, čeprav smo tak al tak pripravljeni na vse.

Po zmagi sem odprla marelo in hitro na trg…pozdravit najboljše slalomistke sveta.

Hvala vsem, ki ste prišli in navijali za naše fante.

Čestitke Janu za prestop, a sem vesela, da bo z nami še do junija.

Iskrene čestitke g. Zahoviču ob njegovem prazniku.

Na še mnoga leta in izjemne vijol’čne zgodbe in nove lovorike.

In preden končam…ne pozabite glasovat za vijol’čnega bojevnika.

Ne pozabite na vest, predvsem pa na zgodbo kot celoto. In srčnost.

Predvsem to srčnost.

Meni sicer izbira ni bila pretirano težka, ker izbiram po svojem srcu. Kot vsa leta.

Čeprav sem prepričana, da bi bilo fajn, da bi vsakemu dali kak košček zgodbe vijol’čnega bojevnika.

Ker so vsi bojevniki, ker so naši, plemeniti in zmagovalni.

Bodite mi lepo in naj bo vikend športen, sončen in zmagovalen.

Rada vas ima.
Ko’ vreme.
MalaMo. :*