In ploskam. Se veselim. Se smejim. Sem hvaležna.
Za vseh vaših devet.
Za pokalno tekmovanje, ki odpira vrata klubom vseh dimenzij, ki odpira vrata vsem, ki želijo uživati v nogometu, zmagovati, sodelovati, se smejati, se boriti in verjeti.
Sosedski pokalni obračun z ekipo Marles hiše pod okriljem Pivovarne Union in Medobčinske nogometne zveze Maribor je se je končal z devetko.
Marin jih je dal štiri, Marko, Ivan, Rafi, Rok po enega.
Prvenec vijol’čne barve pa je uspel tudi našemu Markinjotu.
Marcos Tavares mlajši je zadel svoj prvi gol v članski vrsti in to veselje je imelo res posebno noto.
Ko fantka spremljaš skozi njegovo dolgo zgodbo, je to res gol posebne zgodbe.
Prvega gola očeta nisem videla v živo, njegovega sem.
Prepričana sem, da jih bom videla še veliko.
In veselje po tekmi je bilo temu primerno tako zelo veselo. In toliko sreče in iskric v očeh je bilo.
Prijetno, prijateljsko druženje je bilo polno tega, kar smo nekoč doživljali po številnih krajih po Sloveniji, pa jih ni več v prvi ligi.
Glede na to, da v soboto stadion ostaja brez gledalcev, je bilo to srečanje res tako prijateljsko, kot po tekmi, ko smo se končno lahko spet ustavljali na točkah in počasi odhajali domov.
Lepa tekma.
Z dimniki in brez dimnikov.
Ampak res radi gledamo gole.
Hvala za krasen večer. Vsem skupaj. Lepo vas je bilo vse videti in ja, ploskam vsem.
Izjemnost je v očeh opazovalca.
Na snidenje in hvala, ker ste.
Z ljubeznijo.
Borka.
MalaMo. :*