Ljudski vrt. Ta krasen dom prvakov. Kjer se srečamo nekje. Ali na ploščadi, ali na tribuni. Ali na severni strani. Nekje smo, ker ste naši. Vsi skupaj. Lepa številka navijačev za zadnjo tekmo leta. Kjer smo čakali sneg in dež, dočakali pa goljado, kot smo si jo želeli in zaslužili.
Šale, rokavice, koce in vse kar spada zraven za hladen popoldanski dan druge decembrske nedelje. Goli so padali in padali. Tri gole celo razveljavili.
In VAR je povedal svoje. Golman Nafte je v 20. minutah zgrešil vse samo ne noge našega Benjamina in po posredovanju sodnikov v kombiju, je glavni sodnik pomahal z rdečim in velik del tekme smo igrali z igralcem več.
To zmago smo si, z igralcem več ali čemerkoli več, če smo že pri tem, zaslužili in to zaslužili podčrtano večkrat. Fantje so igrali napadalni, gledljiv nogomet in videlo se je, da imajo željo, voljo in nasprotnik se je trudil, kolikor se je pač lahko.
Marko je zabil dvakrat, Benjamin in Soudani sta dodala svoje s kvaliteto. Tudi vmes, ko je Božiček Viola delil darila po tribuni. Kako srečni obrazi so bili na tribuni, to se ne da opisat. Prekrasno.
Srečanje, ki je bilo v vseh pogledih za vijol’čno navijaško dušo.
Hladne roke niso mogli ustavit toplih src, ki so ponosno zaploskale ob koncu zadnjega sodnikovega žvižga.
Krasno, fer srečanje, se je končalo točno tako kot se je moralo. In bilo je lepo.
Tako lepo, da sva bila s Tadejem tako zelo vesela, da sva zaplesala ob čudovitem komadu ob koncu srečanja. Res, krasna kulisa. Vse se je postavilo na svoje mesto in vse kar sem napovedala pred tekmo, se je zgodilo.
Zanimivo da sem opazila rezervnega golmana Nafte, kako je odhajal z ogrevanja. Točno tega fanta, ki je na koncu branil večino srečanja. In napovedala sem tri gole. En več me je še dodatno osrečil.
Kaj se je zgodilo po tem, ko smo zadnji zapuščali sektor pa ne bom komentirala. Samo en stavek pa bom dodala na to kar sem preživela: samo spoštovanje. Vse ostalo so samo izgovori.
Sever je postregel s krasnimi gestami, ki so bile za posebne navijače še kako zelo posebne. Lepo je bilo videti nasmejane in srečne otroke, ter tiste, ki jih je nagradil sponzor. Zgodbe, ki jih ne morejo napisat najbolj z domišljijo napolnjeni scenaristi.
In tako je za mano. 24. tekma sezone v živo.
Blog leta in še kakšna poslastica tedna pride v naslednjih dneh.
Za nami je dolgo leto. Karkoli se zgodi. Spomine bomo zmeraj imeli.
In tudi tisto, kar bi eni želeli, da pozabimo. In predvsem tisto, kar je lepo.
Med režami utrinkov.
Tu si. To mi je dovolj.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić