Kaj si ti ja nor (malo)?!
Izjemnosti, vztrajnosti, predanosti in predvsem nepopustljivosti včeraj v Dvorani Tabor ni bilo videti konca.
Ko misliš, da je že vse končano, se je pravzaprav dobro šele začelo.
Če misliš, da si že zmagal… premisli še enkrat.
Mariborske odbojkarice so včeraj pokazale vse in mi smo bili z njimi.
Od prve do zadnje točke smo navijali in ni nam bilo žal niti ene sekunde.
Dvorana Tabor je imela včeraj scenarij, ki ga ne vidite v najbolj norih športnih filmih.
Druga finalna tekma je bila paša za oči za vse ljubitelje odbojke, ki preprosto obožujejo ta šport takšen kot je.
In naše odbojkarice z vsemi, ki stojijo za njimi, se znajo it dogodek v vseh možnih presežkih.
Od predstavitev sponzorja pred dvorano (poklon, Avto Jarc), do vseh sponzorjev, ki te spremljajo v dvorani (na fotografijah prelepih odbojkaric), na zaslonu, da se o zabavi na severu sploh ne pogovarjamo. Krasne spomine smo ustvari s fotografijo in na koncu s pomočjo Fotkarja (Fotkar.si je pravi naslov) še plesali.
Vse to odkar so imeli označeno že na vhodu fantastično čisto vse.
Ena najbolj organiziranih tekem, kar sem se jih kdaj udeležila (pa teh res nimam v življenju malo) je minila nepričakovano željno in predvsem je minila tako srčno. Tako pristno. Tako iskreno.
Kako so si punce želele. In kako smo si želeli mi.
Po prvem nizu je bilo jasno, da bo težko, a da si ti preobrati magični.
V drugem in tretjem nas je postalo strah. Želeli smo si te zmage in želeli smo se srečat na četrti tekmi.
Potem pa so dekline vsekale po materialu in se odločile, da se bo igralo po njihovo.
Še po osvojenem četrtem nizu je bilo jasno, da bo treba v petem garat. In so. Kljub velikemu vodstvu na koncu je bilo jasno, da igralke Calcita ne bodo popuščale do zadnje točke. In niso. A tudi naše punce so bile ob pravih trenutkih točno takšne kot so upale in želele. S strokovnim štabom so ustvarile tekmo, ki je še dolgo ne bomo pozabili.
Žiga in ekipa, to je bila res veličastna zmaga in samo klanjamo se lahko.
Uživali smo celotno srečanje. Bilo je res prijetno v vaši družbi. Zelo sem uživala v družbi treh bobnov (čudno, me bolj desna roka boli kot ušesa) in res sem se počutila kot doma.
Hvala za fantastično energijo, hvala za vse dogodke, ki ste jih priredili zraven tekme. Ste res izjemni organizatorji in hvaležna sem, da se bom lahko udeležila tudi 4. tekme finala.
Že dolgo čas ni minil tako hitro in s tem blogom se res klanjam mariborski odbojki in predvsem vsem tistim, ki ste podprli odbojkarice, da je bil dogodek lahko res tako vrhunski.
Bilo mi je v čast z vami deliti navijaški oder in res sem ponosna, da živim v mestu tako izjemnih garačev, ki nikoli ne obupajo in se ne predajo do konca.
Z včerajšnjo tekmo ste pokazali kako se igra do zadnje točke, da upanje nikoli ne umre in da ko se pobereš, dvigneš svojo glavo ponosno, se zaveš kako dober si, je vse mogoče.
In naj bo to vzgled vsem, ki so nekje blizu vas ali vas jemljejo za vzor.
Življenju podarite svojo iskrenost.
Mi, iz Maribora.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić