Select Page

Za ta blog ne da ni bilo časa…
Cel čas sem govorila…jutri bo, jutri bo…
Saj bo jutri.
Bom dopoldan…pa sem prespala jutro…
Bom zvečer…pa sem prišla prepozno iz službe in sem raje brala…
Čez dan pa za blog preprosto nemogoče ni časa…
Izgovori?
Tudi…
Po 33tki se je pač vse odvijalo z nenormalno hitrostjo.
Ob koncu julija sem si rezervirala knjigo Novorojen. Dobila sem jo par dni pred rojstnim dnem…
Vmes je bil še en pomemben roman za prebrat, potem vikend s torto in prijatelji…
Glede na to da imamo samo 15 dni da jo preberemo…sem jo finiširala par dni…
Bilo je vredno.
Vsake vrstice, vsake besede, branja, neprespanih noči…
Knjiga, ki govori o ljubezni, vojni, Sarajevu, Rimu…
Ob njej sem se spomnila na moj dogodek Sarajeva…
Po prebrani tej knjigi, jih malo bolj razumem in jih spoštujem…
Imajo za sabo leta bolečine, žalosti in izgubljenih idealov…
Mi smo bili samo eni, ki so se jim hoteli maščevati…čeprav nismo bili nič krivi.
Vmes, ko sem brala in delala in počela še milion drugih stvari, so zvonili telefoni, sporočila in maili…
Vprašanje, ki vedno pride samo takrat, ko je res kaka “velika” tekma.
“Maš kako karto viška? Lahko zrihtaš kako karto? Čuj, kje te imajo karte? Koliko je cena karte? Kaj res ne bi mogla ti v vrsti stat za mene? Ti dam dnar pa vse…nakažem ti…”
To je samo ena od vsega, kar sem tako ali tako pričakovala.
Ne, včasih sem bila fejst jezna, zdaj pa se mi zdi, da bi lahko odprla privat prodajalno kart. Parkrat na leto. Pa da prodam tak malo karte, ker tak vsi mislijo, da jih jaz tak dobim 200 vsaj. 🙂
Dejstvo, da še tisto eno, kar dobim, se dregnejo ljudje ob najbolj nepomembno stvar na karti…tak da mi vse povedo o sebi…

Ti in Me. 🙂

A ne sekiram se več.
Čeprav zadnje čase vztrajno prihajajo stvari, ki jih nisem pričakovala. Dogajajo se lepe malenkosti, za katere sem neizmerno hvaležna.
V zadnjih tednih marsikaj ni štimalo, pa vendar je ok.
Hvaležna sem za vsak dan, za lepe misli, za prijatelj.
Dovolj ni hvala in nikoli ne bo.
Le rada bi to vračala. Kot najbolje znam.
Danes sem delala zjutraj. Mali zaspanček je danes popoldan prišo s tremi vrečami na Seš. Čistilka mi je povedala kam moram it. Nisem se napovedala. Sem pa prišla. Dve uri sem pridno delala. In se počutila nenormalno dobro. Več kot 2600 ladjic sem prinesla, koliko sem jih naredila niti ni pomembno…kup je bil zmeraj tak velik in se je fino zdelo…
Lep čas spominov, ko sem sedela in se ponosno zahvalila…za vsa ta leta.
Krasna leta.

10. januarja je bil star eno leto. starček. 🙂

Verjetno sem ena redkih bivših dijakinj, tako ponosno hodi na svojo staro šolo in sodeluje. Zmeraj bom…
Ljudski vrt je moj dom. A Srednja ekonomska šola je eden od mojih večjih domov.
Rada se vračam.
Zaradi nje tipkam kot stroj, zaradi nje tukaj ponosno stojim.
Vse se zgodi z namenom…hvala vsem, ki prihajate in odhajate.
Počutim se dobro, ker vem da imam prijateljico, ki me razume brez mojih besed in da na svetu obstaja nekdo, ki me sliši ko ne spregovorim niti besede in me čuti tudi ko sem daleč vstran. Dve meni pomembni osebi, ki sta mi leta nazaj spremenili življenje in ju imam neizmerno rada, ju cenim in spoštujem. Skupaj smo preplavali oceane in bili bitke. Zaradi vaju dveh se včasih zdi vse tako lažje…spoznala se bosta v teh besedah in tudi tukaj vama sporočam kako rada vaju imam. :*
Ta blog danes pišem, ker pogrešam tudi fuzbal.
Na prijateljskih nisem, priznam. Delno ker sem v službi, delno, ker se ene stvari ne poklopijo.
Vse pridno spremljam, dodajam, spreminjam…berem pridno vse in vse komentarje pridno predelam…nič mi ne uide in enim stvarem se nasmejem…
Nimam kaj viška časa, te dni bom pridno še delala ladjice, čakajo še romani, ki sem jih dobila za rojstni dan in se na njih ne bo nabiral prah.

med Teotovimi mojstrovinami

Mejo že pridno spi jaz pa se počasi poslavljam od krasnega dneva, ki sem ga končala pri čudoviti družini in prijateljih. Vedno znova me napolnijo z energijo in ljubeznijo. Poslani ste mi in v mojem srcu ste nekaj posebnega.
Vsem, ki vam te dni pa ne gre se skupaj in se sprašujete, kot včasih jaz, zakaj spet jaz pa le…držite se plana..vse bo ok!
To leto bo…in bo!
Najbolj vijolčno kar jih je bilo!
Lahko tudi vijol’čno…kaj vam je bolj prav…
Veliko sončka v srčku in imejte se radi.
Vaša Mala Mo.
:*