Marcos. Eden in edini. Naš kapetan, srce naše ekipe, duša navijačev.
 |
| naša dodana vrednost. |
Ne znam si predstavljat, da bo kdaj odšel od nas, iz tega kluba…on je naš.
Preprosto vidim v tem človeku nekoga, ki daje več kot zahteva.
 |
| hopa cupa…gremo.:D |
Vedno pri tem ostaja nasmejan.
V Velenje smo se pripeljali malo pred 19h. Pozabila sem na lakoto in žejo (ki jo je kasneje rešil Mitja) in se z Martino vsedla na tribuno. Direkt iz Malte na tekmo. V dobrih očeh sem bila tudi pri varnostniku na vhodu.
Dule in Pero…pa smo se spet imeli luštno.
 |
| vijolčne blazine imamo… |
Pero je gladko napovedal tri in prav je imel.
Marcos, Nusmir in Mendy so zadeli za gladko zmago nad knapi.
 |
| prvih 22 in še trije. |
Gospod za mano vrsti dve, je pametoval. Vidno pijan. Žalil knape, naše igralce in vse kar mu je stalo na poti…
 |
| po prvem… |
Pa ni bilo tako…
Knapi so igrali dobro. Naš golman je bil včeraj zvezda. Veliki aplavz za vse strelce in predvsem podajalce.
Včeraj je bila tekma, ob kateri si si mislil…to smo spet mi. Šampioni. Z veliko začetnico. Zmoremo. Kaj zmoremo…vsi bodo zadaj.
 |
| po drugem… |
Še vedno sem prepričana, da imamo daleč najboljšo ekipo ever. Da je ta ekipa tako šampijonska in da jih bo vse zadaj pustila. Včeraj so mi sicer omenili Gorico…a fajn bi bilo, da bi imeli vsaj enega resnega konkurenta…včasih se vse zdi preveč enostavno…
 |
| dvojčici Tavares. |
Čudovita zmaga, ki sem jo dočakala po tako zelo napornem in težkem dopustu na Malti, je bila balzam za dušo.
 |
| po tretjem… |
Potem pa sta prišli na tekmo še onidve…kapetanovi dvojčici. Očarata te takoj. Krasni punci, ki sta mi pozirali na velenjskem stadionu ob jezeru.
 |
| in še Luna. |
Ko je bilo tekme konec, ko so Viole še naprej neutrudno pele, so prišle na vrsto one, da gredo do svojega očeta in so ponosne…pogled je bil veličasten.
 |
| pozdrav navijačem. |
Fantje so nam zaploskali, mi pa smo se počasi odpravili domov…na večerjo in vse to, kar nas je čakalo, da se zgodi v naslednjih dneh.
 |
| Kapetan, Mendy in dvojčici. |
Lepa tekma, kjer se človek zave, kako lepo zna bit življenje…in kako ga zna popestrit en sam človek…dovolj je…
 |
| veselje. |
Cmoka, do kmalu…blog o Zoo-ju prihaja…
 |
| odšel je…zadnji. |
Rada vas ima. Mo.:*
Foto: Dejan Laketić