Bojeviti košarkarski bojevniki…

obe ekipi…

…ki preprosto nimajo sreče.
Pa tudi sodniki načeloma ne sodijo pravično, ko igrajo igralci Maribora proti Žabicam.
Tudi tokrat ni bilo nič drugače…
Počasi…

všečno…zelo.

Danes se mi je uresničila še ena želja, da sem končno v živo pogledala celo tekmo Maribora in Olimpije. V KOŠARKI.

Union Olimpija.

Fantje so res da izgubili, od 4:0 nič praktično celo tekmo izgubljali, a če ste bili tam, boste dobro vedeli, da tako sploh ni bilo, kot kaže končni rezultat.

KK Messer

Žoga ni hotela v mrežo, hkrat pa, ko so se fantje že sumljivo preveč približali zelenim (tako grdih dresov ne more imet vsak), so sodniki hitro naredili kakšno “svojo” potezo, vrgli domače iz tira..in že je prednost zelenčekov rastla….

začetni pozdrav.

Res, kdo sem jaz, da sodim sodnike…samo lepo bi bilo, da bi jih nekdo sodil.
Kljub vsemu, kar se je mariborskim košarkarjem dogajalo danes, so še vedno grizli kot veliki in si tako zelo želeli zmage, da se je na trenutke videlo, da si jo želijo preveč.
Ekipa je šibka, kot je lahko njen najšibkejši člen in to pravilo je danes zmagalo. Žal.
Je pa treba priznat, da ima ta ekipa prihodnost, voljo in predvsem željo.
Dvorana Tabor je imela danes kar nekaj navijaškega naboja, za kar se gre zahvalit predvsem Violam, ki so tako iskreno navijale  in si dobil na trenutke kurjo kožo.

Tigrice.

G. Vilfan pa naj čim prej pozabi od kod prihaja, ker ljudje, ki podpirajo navijaški zakon, zagotovo ne prihajajo iz našega mesta in še manj navijajo za naše mesto. Osebe, ki so prepričane, da bodo rešile nasilje na tekmah, ki ga ni, so osebe, ki nikoli niso doživele navijaškega vzdušja. Dokler ne bodo pristojni organi znali z ljudmi, ki mečejo pirotehniko na igrišče in hočejo pretepe, tako dolgo jim ne pomaga niti navijaški zakon. Ker ta navijaški zakon ni namenjen temu, da bi ljudje prihajali na tekme. Ker ljudje gredo na tekme, ker se tam nekaj dogaja. Ne pa za to, ker bi bili kot v gledališču.
Ne me narobe razumet…še vedno sem tista, ki ji razna pirotehnika ne diši. Sploh zdaj, ko je za mano tako zahtevna operacija. Ampak pirotehnika je način življenja navijačev, in tisti pravi, je ne mečejo na igrišče, ampak jo imajo za vzdušje na tribuni. In pravi navijač tudi ne bo uničeval stolov in imovine drugih. Ampak takih “navijačev” je tako malo, da je zakon absurd… Zato je “jebi se Vilfan” nekaj, kar si oseba, ki je sama kazala rit sodnikom, žal pač zasluži.
In sem padla iz teme…

Lipko.

Tekma je bila fajn, navijači smo se fajn imeli, igralcem so upravičeno popuščali živci, Lipko je nekaj malega zaplesal (zakaj že Maribor ni dobil basket prvenstva?), posebej pa so lahko v dvorani ponosni na fanta, ki briše tla. Fant je namreč oblekel zeleno majco. Tudi en naš igralec, če so že pri tem…

zeleno, ko te ne maram…zeleno.

Rekli mi boste, da sem preveč fanatična…a zelena barva, sploh na tak derbi, pa res ne spada.
Organizatorji so se potrudili, incidentov ni bilo (čeprav bi kateri od tistih zelenih navijačev zaslužil kak bačn), fajn smo se družili.

Kapetan na prostih metih.

Derbi je skorajda uspel, a žal nam zmaga tokrat ni bila namenjena.
Verjamem, da že drugič.

končni rezultat.

S takim odnosom do dresa, spoštovanja in predvsem borbe…se nimamo kaj za bat.
Mi pa se beremo jutri zvečer, ko upam in verjamem, da bomo stopili na Triglav.
Rada vas ima. Mo. :*

ob koncu.