Zadnje čase berem same biografije.
Ta zadnja prebrana je malo drugačna…
Gre se o Lionelu Messiju.
Napisal jo je novinar, Luca Caioli.
Knjiga me je popolnoma razočarala.
Če bi jo prebrala pred Zlatanovo, bi me verjetno impresionirala.
Dečko je res čarovnik z nogometno žogo. Ničesar ne zna na svetu bolje kot to. Ljubi nogomet, v intervjujih ga vsi samo hvalijo.
Žal pa ga tudi vsi primerjajo z Maradono. Še njegove gole. Kot da on kot oseba sploh ne obstaja.
Fant, ki je pred meseci dopolnil 25 let, je genij. Užitek ga je gledat, zraven njega ima nogomet čisto drugačen pomen. Je virtuoz in njegova žoga je njegovo najljubše glasbilo.
Fant se je rodil kot nogometaš in takšen bo tudi umrl. Še dobro, da je imel babico, ki je v to verjela in Barcelona, ki mu je praktično odprla pot v svet. Njegov edini svet.
Strasti do nogometa ne skriva. A ostaja skromen. To je vrlina, ki je vredna vsega občudovanja.
Pravi, da rad snema reklame. Za njega se “tepe” ves svet…
Vendar je to tudi vse kar ima…
Verjetno bo zrušil vse nogometne rekorde, verjetno bo na zelenici prekosil še sam sebe, vendar je v resnici tako preprost fant, ki v življenju menda niti hrušk ni “rabutal”.
Knjiga me je pustila hladno, čeprav je preprosta in družinska.
Njegovo pot do uspeha so vedno znova kaznovali. Kar si ni zaslužil.
Vendar bo vedno najboljši na svetu. V nogometu. Vendar ko gre iz zelenice, je čisto preprost fant iz Rosaria v Argentini, kjer je kot petletnik začel nabijat žogo.
In potem postal velemojster.
Knjigo je vredno prebrat. Če druga ne zato, da vidite, zakaj ga je vedno imel Pep rad in zakaj Zlatana ravno ne. 🙂
Se vidimo ob devetih zvečer v vročem večeru Ljudskega vrta. 🙂
Foto: Dejan Laketić