Rekordna sekunda.
Pomembna zmaga.
Marcos Tavares.
Nepozaben aplavz Alešu Mertlju.
Jasmin Handanović v najboljši izdaji.
Slabi živci.
Agresivni navijači.
Ljudje, ki so zgrešili stadion ali pa ga zamenjali za terapevta.
Spomini na preteklost.
Zelo lepa igra Domžal.
Nič kriv sodnik.
Ena priložnost. En gol.
In mi.
Apostol Melo s svojim nasmehom in ljubeznijo do Boga.
In Bog je res dober.
Danes je pomagal kapetanu na poti do rekordnega števila golov.
Prijateljstva, smehi, še nekaj slanega peciva.
In objemi po tekmi.
Fotografija za zgodovino.
Toliko lepih in prijetnih besed.
Zgodbe, ki si jih bomo pripovedovali še leta.
In tekma, ki se je končala tako, kot smo si želeli.
Želeli smo tri točke, ki vodijo in prinašajo veliko zmago do 14tke.
Pozabili bomo igro, pozabili bomo pozabljeno.
Alzheimerjeva je bila danes kot kaže prisotna kot težave s prebavo.
Nima smisla pametovat, nima smisla govorit in kogarkoli žalit.
Samo zahvala.
Za zmago. Za ljudi, ki so prišli.
Za prijatelje, ki so me prišli objet.
Za prijatelje, ki ste bili in se vidimo prihodnjič.
Moji družini Jezus je pot in moji ekipi, ki je z mano praktično na vseh tekmah.
Lepo je, ker po tekmi vidim vse te krasne obraze, ki mi lepšate in bogatite življenje.
Če kaj je danes bila kazen za zamudnike…zamudili so danes nekaj najlepšega, kar sem kdaj videla.
Ljubezen. To ljubezen do kluba. To predanost.
Nikoli ne obupaj. Vedno verjemi vase.
Čakaj na priložnost. Zgrabi jo in jo uresniči.
Aplavz ti bodo dali tisti, ki cenijo tvoj trud.
Ostali niso pomembni.
In cmok se mi naredi…ko slišim Jug…ki glasno vzklika…«Aleš Mertelj.«
Solzne oči dobim…in se zavem…
…kako kričim z njimi…ker so slišali moj glas.
Moja zgodba so prvaki.
Se vidimo v Ljubljani.
In da ne pozabim…velika čestitka še enim najboljšim na planetu…odbojkarice Maribora so najboljše v državi. Čestitke za 14tko. Prihajamo za vami…kmalu. Iz srca ploskam in vam čestitam!
Rada vas ima.
Pepelka.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić